Golob ustavil Hrvaško, a še vedno ima prednost - Veselinovič in Štemberger o prevzemu Ljubljanske borze

Po več tednih, odkar se je razvedelo, da želi hrvaška državna finančna agencija FINA prevzeti Ljubljansko borzo (prek Zagrebške borze, ki je 100-odstotna lastnica slovenske borze), je vlada Roberta Goloba na četrtkovi seji, za katero so v vladnem sporočilu zapisali, da je potekala "v duhu zaščite nacionalnih interesov Republike Slovenije in njenih delničarjev", prevzemu prižgala rdečo luč.

"FINA kot bodoči kvalificiran imetnik deležev Ljubljanske borze po oceni Vlade Republike Slovenije ne uživa ugleda v smislu 73. člena Zakona o bančništvu," so sporočili po seji vlade in dodali, da so Ljubljansko borzo uvrstili med kritično infrastrukturo. Odločitev so sprejeli tik preden bi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izrekla odločitev o prevzemu. Posledica vladne odločitve ne pušča dvoma: "Pri prevzemu subjekta kritične infrastrukture s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski neposredni ali posredni lasti tuje države, je potrebno soglasje Vlade Republike Slovenije."

Sklepi vlade so že bili posredovani Svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), od tam pa so nam sporočili, da bodo o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi predvidoma odločali naslednji teden.

Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, pravi, da je bila odločitev vlade o uvrstitvi Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo "sprejeta premišljeno in v skladu z našo dolžnostjo, da varujemo ključne elemente finančnega sistema. Gre za to, da imamo kot država ustrezna orodja, kadar pride do morebitnih lastniških sprememb pri instituciji, ki je pomembna za delovanje kapitalskega trga." Dodajajo: "Minister Matjaž Han podpira takšno rešitev, saj omogoča državi, da zaščiti stabilnost kapitalskega trga in ključnih finančnih institucij. Gre za preventivni mehanizem, ki zagotavlja, da pomembne odločitve pri Ljubljanski borzi, kot so lastniške spremembe ali strateške odločitve, ne ogrozijo nemotenega delovanja trga, finančne stabilnosti ali zaupanja vlagateljev. Takšna ureditev je v skladu z evropskimi praksami in služi krepitvi varnosti in predvidljivosti finančnega okolja, ne pa omejevanju tujih vlaganj."

Za Hrvate slovenski korak ni bil presenečenje, pa trpi ugled?

Po besedah virov z zagrebške borze jih poteza slovenske vlade ni presenetila, saj ni običajno, da neka država upravlja borzo v drugi državi, bolj presenetljiva da je bila pasivnost Skopja, v kateri ima Zagrebška borza 30-odstotni delež. 

Foto Bobo

 

Več uvida v makedonsko (ne)reakcijo daje nekdanji profesor na makedonski pravni fakulteti in nekdanji svetovalec makedonske komisije za vrednostne papirje Borce Davitkovski. Ocenjuje, da je prav zaradi 30-odstotnega deleža lokalna vlada verjetno ocenila, da prevzem ni problematičen, hkrati pa nimajo nobenih odprtih vprašanj s Hrvaško: "Domnevam, da je Komisija ocenila, da transakcija ni problematična, poleg tega pa si želimo dobrih odnosov z Zagrebom. Mislim celo, da so potekala posvetovanja na višji ravni in da je bila zato sprejeta odobritev." Kar zadeva Ljubljano in Zagreb, pa meni, da gre za povsem političen primer.

Sašo Arsov z makedonske Ekonomske fakultete ni seznanjen s celotnim dogajanjem, zato tega ni komentiral, je pa poudaril, da obstaja trend združevanja borz po svetu – nekaj, kar bi se moralo zgoditi tudi v regiji – zato meni, da bi morali procesi potekati v tej smeri.

Primeri iz regije sicer kažejo, da je lastništvo države nad borzo pravilo in ne izjema: denimo, na Madžarskem večinski delež obvladuje centralna banka, slovaško, poljsko in bolgarsko obvladuje država (v Varšavski borzi ima denimo država 35-odstotni delež in več kot 50-odstotni delež glasovalnih pravic).

Zastavlja se vprašanje, tako zagrebški vir, zakaj se je Hrvaški zdel logičen korak za prevzem nadzora nad Ljubljansko in Makedonsko borzo. Pri tem ne gre za vprašanje iniciative Evropske banke za obnovo in razvoj, ki že leta zagovarja tehnično povezovanje regionalnih trgov, ampak je nastala težava v viziji hrvaškega ministra za finance Marka Primorca. Naš sogovornik iz Hrvaške, ki dobro pozna regionalno borzno dinamiko, ne izključuje možnosti, da bi Ljubljana na koncu prisilila Zagreb k umiku.

 

Bi se poteza Slovenije lahko odrazila na ugledu, predvsem v očeh tujih vlagateljev? Na Hanovem ministrstvu se strinjajo, da takšni ukrepi lahko sprožijo dodatna vprašanja pri tujih vlagateljih: "Vendar pa bi težko rekli, da zaradi tega Slovenija postaja bolj tvegana država. Podobne rešitve poznajo tudi druge evropske države. To je predvsem mehanizem za nadzor in stabilnost, ne pa instrument zapiranja trga ali omejevanja tujih vlaganj."

Navajajo še, da ves čas skrbijo za odprt dialog z vsemi deležniki. "Pomembno nam je, da Slovenija ostane privlačno, predvidljivo in varno okolje za vlagatelje. Ta odločitev ne posega v odprtost našega trga, temveč krepi zaupanje, da kot država ravnamo odgovorno in z dolgoročno vizijo stabilnega finančnega sistema," so še dodali.

Kdo bi prevzel Ljubljansko borzo?

Medtem se v javnosti že pojavljajo imena, kdo bi lahko prevzel Ljubljansko borzo. Omenja se Slovenski državni holding (SDH), pa tudi možnost, da bi šlo s Hrvati za deljeno lastništvo, v igri da bi lahko bili tudi drugi scenariji.

Vprašanja, tudi o tem, ali morda s Hrvaško že potekajo pogovori o prodaji, smo naslovili na vlado, jasen odgovor pa dobili iz ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič: "Sprejeti sklepi Vlade ne pomenijo, da bi Vlada odločila, da se vstopi v lastništvo Ljubljanske borze. Tako niso relevantna vprašanja, ki jih postavljate (vrednost posla, kdo bi bil prevzemnik …)."

Medtem nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze Draško Veselinovič pozdravlja v četrtek sprejeto odločitev vlade, saj da "je popolnoma neobičajno, da bi bil lastnik neke nacionalne borze tuja država. Ne poznam takega primera." Med možnimi rešitvami navaja, da bi lahko interesent za lastništvo večja slovenska podjetja, ki kotirajo na Ljubljanski borzi - celotno ali pa v nekem primernem paketu, vsaj polovičnem: "Lahko bi tudi nenazadnje začasno preko kakšne svoje institucije, kot je SDH ali kaj podobnega, vstopila država. Skratka, tukaj je možnih več scenarijev. Mislim, da neki razgovori že potekajo v teh smereh, ampak kaj več pa ni možno reči v tem trenutku." Ob tem opozarja, da je v prednosti druga stran, saj je lastnica borze.

Sklep vlade se zdi koristen tudi Igorju Štembergerju, predsedniku uprave Ilirike, ki je komentiral, da je trajalo kar nekaj časa, da smo o prodaji Ljubljanske borze dobili jasno sporočilo slovenske vlade. Podobno kot Veselinovič, tudi on omenja morebitni konzorcij velikih slovenskih podjetij, ki bi postali dobri lastniki in bi razvijali borzo: "S tem seveda razvijajo tudi gospodarstvo, s tem dajejo možnost novim podjetjem, da vstopajo na borzo, da pridobivajo kapital na borzi. Da omogočijo možnost naprednim start-upom, da se razvijejo skozi prihranke prebivalstva in meni bi se tak korak zdel ne samo logičen, ampak nujen za razvoj slovenske države, za razvoj slovenskega gospodarstva."