Evropski borzni prvaki: kje so vlagatelji letos največ zaslužili

Poiskali smo najdonosnejše evropske borzne indekse letos in primerjali njihove rezultate. Na staro celino smo se osredotočili zato, ker evropski vlagatelji učinek rasti ameriškega trga občutijo le deloma, saj je okrog 11 odstotnih točk donosnosti ameriških indeksov pojedlo znižanje vrednosti dolarja. 

Tudi če zanemarimo vpliv valutnega tveganja, so se evropski borzni indeksi v Evropi večinoma letos izkazali bolje od tekmecev onkraj luže. Vseameriški indeks S&P 500 je namreč od začetka leta pa do danes pridobil 15 odstotkov vrednosti – točno toliko kot evropski STOXX 50 –, tehnološki indeks Nasdaq pa slabo petino vrednosti. Po donosnosti je sicer večina evropskih indeksov presegla ameriške, najboljših 15 pa je vlagateljem prineslo vsaj 40-odstotni donos.

Da bi evropski vlagatelji dejansko lahko imeli korist od rasti teh indeksov, smo poiskali tudi sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) in sledijo omenjenim oziroma podobnim indeksom. Tako lahko vlagatelji v portfelj vključijo najbolj donosne trge, ne da bi morali posamezne delnice kupovati sami, hkrati pa imajo možnost razpršitve tveganja. Naložbe v indeksne sklade veljajo tudi za stroškovno učinkovito možnost razpršitve portfelja. Za nekatere bolj specifične ali manj likvidne evropske indekse ustrezni ETF sicer še ne obstajajo. 

Ljubljanski indeks SBITOP med najboljšimi petimi

Domačim vlagateljem naložbenih priložnosti ni treba iskati prav daleč. To dokazuje že indeks Ljubljanske borze SBITOP, ki je od začetka leta pridobil 45 odstotkov vrednosti. S tem se je v naši primerjavi donosnosti zavihtel na četrto mesto. V slovenske delnice lahko vlagatelji z enim nakupom vlagajo prek ETF InterCapital SBITOP UCITS, ki kotira na Ljubljanski borzi.

Trgi vzhodne in južne Evrope so zaradi manjše likvidnosti in večje nihajnosti bolj občutljivi za makroekonomske spremembe, kar pomeni, da lahko ob ugodnih pogojih prinesejo izjemno donosnost, kar smo videli od začetka leta. Prav tako imajo indeksi, ki vključujejo kombinacijo srednjih in manjših podjetij, večji potencial rasti kot denimo večji, stabilni zahodnoevropski indeksi.

Madžarski indeksi prvaki leta

Na vrhu lestvice so po donosnosti od začetka leta predvsem trgi srednje in vzhodne Evrope. Najbolj je zrasel Bloomberg Hungary Large, Mid & Small Cap, ki je dosegel kar 65-odstotno donosnost, kar kaže na uspešno poslovanje madžarskih podjetij vseh velikosti. Tudi OTOP Hungary Traded Index je dosegel visokih 57 odstotkov in se uvrstil na drugo mesto.

Bloomberg Hungary Large, Mid & Small Cap Index USD je tržno ponderiran borzni indeks, ki zajema 99 odstotkov madžarskega delniškega trga. Vključuje le šest največjih, srednjih in manjših družb, vendar to pomeni skoraj celoten trg. Indeks je izrazito koncentriran: OTP Bank ima več kot 66-odstotno utež, v indeks pa so zajeti še farmacevt Richter, energetska skupina MOL, telekomunikacijski operater Magyar Telekom ter tehnološka družba 4iG. Madžarskemu indeksu BUX sicer sledi še en priljubljen ETF, in sicer Expat Hungary BUX UCITS.

Presenetili tudi Grki

Visoko donosnost so pokazali tudi grški indeksi: Bloomberg Greece Large and Mid Cap je dosegel 47-odstotno donosnost, medtem ko se je Athens Stock Exchange Large Cap Index podražil za 45 odstotkov. Prvi od obeh je glavno merilo grškega borznega trga, saj zajema 85 odstotkov celotne tržne kapitalizacije in vključuje šest največjih grških družb.

Indeks je izrazito bančno usmerjen – kar 85 odstotkov sestavljajo štiri največje grške banke (National Bank of Greece, Eurobank, Alpha Bank in Piraeus Bank). Preostala dva pomembna člena sta OPAP (igre na srečo) in OTE (telekomunikacije).

Med indeksi zahodnoevropskih borz je opazen CAC Small, ki je letos prinesel 44-odstotno donosnost, kar kaže na potencial segmenta manjših evropskih podjetij. Na lestvico so se uvrstili tudi nekateri indeksi, ki vsebujejo večja podjetja, denimo avstrijski Bloomberg Austria Large and Mid Cap (43 -odstotna donosnost) in Stoxx EU Enlarged 15 (41,2-odstotna donosnost), ki zastopa največja podjetja v 10 evropskih državah članicah.

Skoraj 40-odstotno donosnost so letos dosegli še Madrid Stock Exchange General Index (39,5 odstotka), Athens Stock Exchange General Index (39,3 odstotka), Warsaw Stock Exchange Total Return Index (39,2 odstotka) in Bucharest Stock Exchange Traded Index (38,9 odstotka).

 

Nižja likvidnost, politična in valutna tveganja

Kljub izjemnim donosom pa vlagatelji ne smejo prezreti tveganj, ki spremljajo naložbe na manj likvidnih trgih. Trgi srednje in vzhodne Evrope so praviloma bolj nihajni, kar pomeni, da se lahko vrednosti indeksov ob makroekonomskih in političnih premikih hitro spreminjajo.

V nekaterih države v regiji – denimo Madžarska – je več politične negotovosti, kar se lahko izrazi v nenadnih premikih cen. Poleg tega so ETF, ki sledijo manjšim lokalnim indeksom, pogosto slabo likvidni, kar lahko ob nakupih in prodajah povzroči večji razpon med nakupnimi in prodajnimi cenami.

Pomembno tveganje je tudi valutna izpostavljenost, saj nekateri trgi kotirajo v valutah, ki lahko v primerjavi z evrom precej nihajo. Zato je pred vstopom na te trge priporočljivo, da vlagatelji natančno preverijo sestavo sklada in tveganja, ki jih prevzemajo. Na tem mestu pa še opozorilo, da minuli dobički niso zagotovilo za prihodnje, zato je treba pred odločitvijo o nakupu proučiti tveganja.