Medtem ko so bili pogledi globalnih vlagateljev desetletja usmerjeni v Moskvo kot glavno finančno središče Evrazije, so obsežne sankcije proti Rusiji leta 2022 povzročile tektonski premik, ki je nepričakovano pospešil razvoj kapitalskih trgov v njenem neposrednem sosedstvu. Države Srednje Azije, na čelu s Kazahstanom in Uzbekistanom, so tako prenehale biti zgolj tranzitne točke za energente in se začele uveljavljati kot aktivni oblikovalci novega finančnega reda. S preoblikovanjem svojih borz v ključne mostove med Vzhodom in Zahodom zdaj ponujajo alternativo vlagateljem, ki iščejo donose na manjših, a hitro rastočih trgih.
Kazahstan se je pri tem uveljavil kot nesporni vodilni igralec v regiji. Podatki kažejo, da je petletni donos kazahstanske borze KASE 4. marca 2026 dosegel 804 odstotke, kar pomeni okrevanje po nekoliko šibkejšem prejšnjem letu. Poleg solidnih donosov vlagatelje privlačijo tudi zelo ugodna vrednotenja podjetij. Trenutno razmerje med ceno in dobičkom (P/E) indeksa KASE znaša le 4,9, kar v primerjavi z razvitimi trgi pomeni izjemno priložnost za vstop po relativno nizkih cenah.
V Kazahstanu poleg tradicionalnega borznega trga deluje tudi druga borza, Astana International Exchange (AIX), ki se uveljavlja kot pomemben most do zahodnega kapitala. Deluje po načelih angleškega običajnega prava, s čimer tujim vlagateljem zagotavlja visoko raven pravne varnosti. AIX je postal osrednje prizorišče za ambiciozne prve javne ponudbe delnic državnih podjetij, med drugim za uspešni uvrstitvi nacionalnega letalskega prevoznika Air Astana in rudarskega velikana Kazatomprom. Takšen dvojni borzni sistem državi omogoča, da na eni strani ohranja stabilnost domačega bančnega in finančnega sektorja prek borze KASE, na drugi strani pa prek AIX privablja večje mednarodne kapitalske tokove. S tem Kazahstan utrjuje svoj položaj najrazvitejšega in najbolj sofisticiranega investicijskega središča v Srednji Aziji.
Uzbekistan se vse bolj uveljavlja kot ena ključnih zgodb gospodarskega okrevanja v Srednji Aziji. Državo vodi ambiciozen reformni program predsednika Šavkata Mirzijojeva, katerega cilj je do leta 2030 podvojiti bruto domači proizvod na 200 milijard dolarjev. Da se preobrazba že obrestuje, kažejo tudi podatki Taškentske borze (UZSE), kjer je enoletni donos indeksa UCI dosegel impresivnih 33 odstotkov. Država hkrati posodablja kapitalski trg z uvedbo možnosti dvojnih kotacij na domačih in tujih borzah ter z izdajo obveznic v tujih valutah. Tako želi privabiti najmanj milijardo dolarjev naložb v delniški sektor.
Reformo kapitalskega trga vodijo tudi strokovnjaki investicijske družbe Franklin Templeton, ki na nacionalni investicijski sklad UzNIF prenašajo uspešen romunski model Fondul Proprietatea. Tak pristop krepi institucionalno kredibilnost države in privablja globalni kapital z uporabo preverjene strategije privatizacije. Ob pripravah na večje javne ponudbe delnic, med drugim na načrtovani IPO nacionalnega investicijskega sklada UzNIF v Londonu in Taškentu, država dodatno utrjuje svoj položaj tudi z upravljanjem strateških surovin. Kot eden vodilnih svetovnih proizvajalcev zlata je Uzbekistan ob rekordno visokih cenah in globalni negotovosti začasno ustavil izvoz te kovine, kar je povzročilo rast zlatih rezerv na 65 milijard dolarjev. Kombinacija odpiranja finančnih trgov in močne surovinske osnove v času ko napetosti na Bližnjem vzhodu povečujejo pritisk na globalno inflacijo, Uzbekistan postavlja v položaj privlačne alternative tradicionalnim nastajajočim trgom.
Čeprav sta Kazahstan in Uzbekistan vodilni sili v regiji, tudi preostale države Srednje Azije ponujajo precejšen potencial, ki izhaja iz njihovih specifičnih gospodarskih preobrazb. Kirgizistan se vse bolj uveljavlja kot pomembno tranzitno vozlišče, saj izkorišča svojo strateško lego za posredovanje trgovine med Evropo in Rusijo. Zaradi vloge logističnega središča je država zabeležila rekordno rast izvoza, kar je neposredno okrepilo prilive v državni proračun in spodbudilo gospodarsko dejavnost. Tudi Tadžikistan in Turkmenistan intenzivno izkoriščata svoje energetske in rudarske vire. Vse države v regiji v prihodnjih letih pričakujejo močno in vztrajno rast bruto domačega proizvoda. Ta bi se prek večje likvidnosti na trgih in rasti dobičkov podjetij lahko razvila v pomemben pogon razvoja tamkajšnjih borz. Za vlagatelje, ki iščejo visoke donose na še razmeroma neraziskanih trgih, takšen hiter makroekonomski vzpon predstavlja trdno podlago za morebitno rast vrednotenj delnic.
Srednja Azija danes ni več le obrobje ruskega gospodarskega prostora, temveč vse bolj samostojna regija, ki ji je globalne geopolitične pretrese uspelo obrniti v svojo korist. Sankcije proti Rusiji so tako delovale kot pospešek njenega lastnega gospodarskega in finančnega razvoja. Srednjeazijski trgi vlagateljem trenutno ponujajo redko kombinacijo bogatih naravnih virov in hitre gospodarske rasti. Ob tem regija vse bolj pridobiva pomen kot pomemben trgovinski most med Vzhodom in Zahodom, kar dodatno krepi njen strateški in investicijski potencial.
.webp){kind=icon}
