Obstaja na tisoče kazalnikov, ki jih analitiki in vlagatelji uporabljajo za ocenjevanje, ali je trg drag ali poceni, od razmerja med ceno in dobičkom (P/E) ter donosnosti obveznic do tehničnih oscilatorjev in anket. A le eden izmed njih je dobil ime po človeku, ki ga ni nikoli uradno patentiral, pa ga kljub temu ves finančni svet pozna po njegovem imenu.
Buffettov kazalnik na preprost način meri razmerje med vrednostjo delniškega trga in velikostjo gospodarstva, zato velja za eno ključnih orodij pri dolgoročnem presojanju, ali je trg drag ali poceni. Njegova trenutna raven pojasnjuje, zakaj ga finančna javnost spremlja vse pozorneje.
Kdo je izumil ta kazalnik in zakaj
Decembra 2001, ko je dot-com balon že začel popuščati, je Warren Buffett v reviji Fortune objavil članek, ki je finančnemu svetu ponudil novo orodje za razmislek. Besedilo je bilo priredba govora, ki ga je imel nekaj mesecev prej na ekskluzivnem srečanju Allen & Co. v Sun Valleyju pred izvršnimi direktorji največjih svetovnih podjetij.
V članku je Buffett prikazal graf, ki je zajemal 80 let zgodovine in primerjal skupno vrednost vseh javno trgovanih vrednostnih papirjev v ZDA z BDP. Iz njegovega opažanja je izhajal sklep, da mora nekaj popustiti, kadar tržna kapitalizacija dramatično preseže velikost gospodarstva, iz katerega izhaja.
"Če se razmerje približa 200 odstotkom, kot se je leta 1999 in deloma leta 2000, se igrate z ognjem." (Warren Buffett, Fortune, 2001)
Kaj natančno je Buffettov kazalnik in kako se izračuna
Formula je zelo preprosta: izraža se kot razmerje med skupno tržno kapitalizacijo in BDP, pomnoženo s 100.
V ameriškem kontekstu se za skupno tržno kapitalizacijo najpogosteje uporablja indeks Wilshire 5000, ki zajema tako rekoč vsa javno kotirajoča podjetja v ZDA, skupaj več kot 3.000 družb. V imenovalcu pa je BDP, ki predstavlja skupni gospodarski obseg države v določenem obdobju.
To kaže, da je delniški trg v bistvu diskontirana vrednost prihodnjih dobičkov podjetij. Dobički podjetij dolgoročno ne morejo rasti hitreje od gospodarstva, ki jih ustvarja. Če začne tržna kapitalizacija močno presegati BDP, to pomeni, da vlagatelji plačujejo premijo, ki presega realne gospodarske temelje. To pa postane klasičen znak prihajajoče korekcije.
Kako se razlaga: pragovi in njihov pomen
Splošno sprejeti referenčni okvir za razumevanje kazalnika je naslednji:
Kako je kazalnik napovedoval krize: zgodovinski kontekst
Moč Buffettovega kazalnika je v njegovi dolgoročni napovedni sposobnosti. Študija dveh evropskih akademikov iz maja 2022 je pokazala, da ta kazalnik v povprečju pojasni 83 odstotkov variacije desetletnih donosov delnic v 14 razvitih tržnih gospodarstvih, zaradi česar velja za enega najnatančnejših dolgoročnih kazalnikov vrednotenja.
Poglejmo, kakšna je bila vrednost kazalnika v ključnih zgodovinskih trenutkih:
Buffettov kazalnik je tudi v prejšnjih ciklih dosegal povišane ravni tik pred velikimi tržnimi korekcijami. Na vrhuncu dot-com balona leta 2000 in med popandemično rastjo leta 2021 je kazalnik nakazoval, da so delnice dosegle izjemno visoke valuacije, leta 2007 pa je bil pred svetovno finančno krizo prav tako nad svojim dolgoročnim povprečjem. Danes je ta kazalnik znova na zgodovinskem vrhu, kar kaže, da ameriške delnice ostajajo med najdražjimi v sodobni zgodovini in da bi morali biti vlagatelji previdni, zlasti ob morebitni upočasnitvi gospodarske rasti ali zvišanju obrestnih mer.
Kje smo danes in kaj kažejo poteze Berkshire Hathawaya
Trenutna raven Buffettovega kazalnika za ZDA znaša približno 230 odstotkov, kar je okoli 2,3-kratnik zgodovinskega povprečja in ga uvršča v kategorijo 'močno precenjeno'. Gre za raven, ki je bila prej dosežena le dvakrat: med dot-com evforijo v letih 1999 in 2000 ter za kratek čas med pandemičnimi spodbudami leta 2021.
Morda pa je še bolj zgovorno od same številke to, kaj Warren Buffett počne z lastnim denarjem. Od sredine leta 2024 je Berkshire Hathaway neto prodajalec delnic, zmanjšal je pozicije v Applu in Bank of America, denarne rezerve pa so se z okoli 130 milijard dolarjev povečale na 400 milijard dolarjev v začetku leta 2026. Buffett sicer ni nikoli izrecno dejal, da se mu trg zdi precenjen, vendar takšne poteze jasno kažejo njegovo stališče.
Pomembno pa je, da 'precenjeno' ne pomeni enako, kot 'jutri bo sledil zlom'. Kazalnik je bil leta 2021 nad 200 odstotki, trg pa je še nekaj mesecev nadaljeval rast. Zgodovina kaže, da so visoke ravni povezane s šibkejšimi dolgoročnimi donosi, kar pomeni, da bi lahko padec sledil hitro, zlasti glede na trenutno geopolitično sliko in dvome o tem, ali ima umetna inteligenca še dovolj moči za nadaljnje potiskanje borznih indeksov navzgor.
Buffettov kazalnik v regiji Adria: kaj nam povedo številke
Medtem ko je ameriški kazalnik v območju ekstremov, trgi v regiji Adria kažejo povsem drugačno sliko.
Te številke so na prvi pogled videti zelo privlačne, saj so vsi regionalni trgi po Buffettovem kazalniku v primerjavi z ZDA izrazito podcenjeni. Vendar tu pridemo do ključne omejitve kazalnika, kadar ga uporabljamo zunaj razvitih trgov.
Nizek kazalnik v regiji ni predvsem znak, da so delnice poceni v absolutnem smislu, temveč da so kapitalski trgi glede na velikost gospodarstva še vedno premalo razviti in plitki. Srbija, Hrvaška in BiH imajo majhno število borzno kotirajočih podjetij, nizko raven institucionalne udeležbe in omejen dnevni promet. To se neposredno odraža v nizkem razmerju, ne zato, ker bi bili fundamenti izjemni, temveč zato, ker je sam tržni ekosistem še v povojih.
Z drugimi besedami: potencial za rast obstaja in je realen, vendar mora biti tveganje nelikvidnosti v ospredju vsakega naložbenega razmisleka. Poceni delnico je lahko kupiti, prodati jo ob pravem času na trgu brez likvidnosti pa je lahko precej zahtevnejša naloga.
Česa kazalnik ne vidi: kritike in omejitve
Noben kazalnik ni vseobsegajoč, zato ima tudi Buffettov kazalnik jasno opredeljene slepe pege, ki jih mora upoštevati vsak vlagatelj.
Čeprav Buffettov kazalnik danes kaže, da so ameriške delnice, zgodovinsko gledano, zelo drage, je pomembno razumeti, da obstajajo strukturni razlogi, zaradi katerih je njegova 'normalna' raven višja kot v preteklosti.
Prvi razlog so obrestne mere. Warren Buffett je pogosto poudarjal, da obrestne mere na vrednost finančnih sredstev delujejo podobno kot gravitacija. Ko so obrestne mere nizke, so vlagatelji pripravljeni plačati več za prihodnje dobičke podjetij, kar naravno zvišuje vrednotenje delnic in s tem tudi sam kazalnik.
Drug pomemben dejavnik je globalna narava največjih ameriških podjetij. Medtem ko ameriški BDP meri gospodarsko aktivnost znotraj ZDA, podjetja, kot so Apple, Microsoft in Alphabet, velik del prihodkov ustvarijo v tujini. Ti prihodki niso vključeni v ameriški BDP, se pa odražajo v njihovi tržni kapitalizaciji, kar strukturno zvišuje kazalnik.
Tretji razlog je rast korporativne dobičkonosnosti po letu 2009. Prevlada tehnoloških družb z visokimi profitnimi maržami je ameriškemu korporativnemu sektorju omogočila, da ustvarja bistveno višje dobičke kot v prejšnjih desetletjih.
Zaradi vsega tega je Buffettov kazalnik najuporabnejši kot orodje za oceno dolgoročnega tveganja in pričakovanih donosov, ni pa zanesljiv instrument za natančno določanje trenutka tržne korekcije. Trg lahko ostane drag precej dlje, kot pričakujejo vlagatelji.
Kaj to pomeni za vas kot vlagatelja
Buffettov kazalnik ni kristalna krogla in nikoli ni bil zamišljen kot tak, je pa eden redkih kazalnikov, ki dolgoročno dosledno ponuja smiselne signale o tem, v kateri fazi cikla vrednotenja smo.
Ko je kazalnik visok, zgodovina kaže, da so donosi delnic v naslednjih desetih letih v povprečju šibkejši, prostor za razočaranje pa večji. Ko je nizek, velja nasprotno. Pri preizkusu strategije, ki temelji na tem kazalniku, za obdobje od 1985 do 2019 so rezultati pokazali 10,5-odstotni letni donos v primerjavi z 9,5-odstotnim donosom referenčnega indeksa ob nižji volatilnosti.
Konkretno to ne pomeni, da je treba v paniki prodajati delnice takoj, ko kazalnik preseže 150 odstotkov, niti da je treba slepo kupovati samo zato, ker je pod 80 odstotki. Pomeni pa, da bi vas moral visok kazalnik spodbuditi k bolj izbirčnemu pristopu: iskanju podjetij z resnično konkurenčno prednostjo, izogibanju plačevanju premij za 'zgodbe o rasti' in oblikovanju denarnih rezerv, ki vam dajejo prožnost, ko se trg naposled korigira.
V regiji Adria je zgodba drugačna, saj nizek kazalnik odraža predvsem nezadostno razvitost trgov, ne pa nujno globoke podcenjenosti podjetij. Potencial za rast obstaja, vendar ob zavedanju, da je tveganje nelikvidnosti povsem realno.
Buffettov kazalnik tako ne pove natančnega trenutka za vstop na trg, ga je pa vseeno smiselno upoštevati, saj lahko ponudi širšo sliko in pomaga oceniti, ali je cena, po kateri vstopate, precenjena ali podcenjena. To pa je vedno pomemben del dolgoročnega naložbenega uspeha.
