Italijanski borzni indeks do rekorda, v ZDA blaga rast

Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so nadaljevale rast, ameriške državne obveznice pa so se okrepile, saj vlagatelji kljub ameriškim napadom na Iran, ki so potisnili cene nafte navzgor, ostajajo optimistični glede skorajšnjega dogovora za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu.

Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so zrasle za 0,6 odstotka, potem ko so se v ponedeljek, ko so bili ameriški trgi zaprti, zvišale za en odstotek. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic se je znižala za štiri bazične točke, dolar pa se je stabiliziral po padcu v primerjavi z glavnimi valutami v prejšnji seji.

Cene surove nafte so se odbile navzgor, potem ko so ameriške sile v Iranu zadele izstrelišča raket in čolne, ki so poskušali nameščati mine, kar je poslabšalo obete za ponovno vzpostavitev pretoka nafte skozi Hormuško ožino. Ameriške oblasti so napade opisale kot obrambne, kar je ohranilo upanje na pogajanja, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v ponedeljek dejal, da pogovori "lepo napredujejo".

V Evropi zatišje

Vrednost evropskih delnic po šestih dneh rasti stagnira, saj trgovci spremljajo najnovejše napetosti na Bližnjem vzhodu in iščejo znake, ali se ZDA in Iran približujeta dogovoru.

Indeks Stoxx Europe 600 je bil ob 8.25 po londonskem času skoraj nespremenjen po ponedeljkovi enoodstotni rasti. Med posameznimi delnicami je delnica Ferrarija upadla za 7,7 odstotka, potem ko je proizvajalec luksuznih avtomobilov predstavil svoj prvi popolnoma električni model.

Referenčni italijanski delniški indeks se je povzpel nad rekordni zaključni vrh iz leta 2000, nedavna rast delnic energetskih in čipov pa ga je pospešila na rekordne ravni. Indeks FTSE MIB se je v ponedeljek povzpel za kar 1,2 odstotka na 50.121,2 točke, kar je nad prejšnjim rekordom, doseženim pred 26 leti. 

Evropske delnice so v obdobju po pandemiji dosegle več rekordov. Euro Stoxx 50 in nemški DAX sta letos dosegla nove vrhove, španski Ibex 35 pa je oktobra ponovno dosegel svoj rekord. Italija je bila edini večji evropski trg, ki se je še vedno trgoval pod prejšnjim rekordom.

Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poklical ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia in mu svetoval, naj iz Kijeva evakuira ameriške državljane in diplomate, saj Kremelj načrtuje nadaljevanje silovitih napadov na ukrajinsko prestolnico.

Marija Veitmane, vodja delniških raziskav pri State Street Global Markets, ostaja medvedje naravnana glede evropskih delnic kljub nedavni rasti. Obeti za dobičke so po njenih besedah še vedno "zelo zahtevni", skrbniški podatki družbe pa kažejo "najmočnejšo prodajo v Evropi" med regijami, ki jih spremljajo.

"Optimizem je še vedno velik, da je mogoče doseči dogovor za končanje vojne," je dejal Jim Reid, vodja raziskav in tematske strategije pri Deutsche Bank. "Že nekaj časa se zdi, da je premik proti miru kot trije koraki naprej in eden ali dva nazaj. Včerajšnji ciljani ukrep je očitno opozorilni strel, da je premirje krhko, zato bomo morali videti, kaj bodo prinesli naslednji dnevi pogajanj."

Donosnosti ameriških državnih obveznic večinoma sledijo cenam nafte

Vlagatelji medtem tehtajo tudi obete za politiko ameriške centralne banke, saj visoke cene nafte krepijo inflacijske skrbi. Ključna razlika med donosnostmi ameriških državnih obveznic se je skrčila na najožjo raven v enem letu, ker trgovci povečujejo stave, da bo ameriška centralna banka pod novim predsednikom Kevinom Warshem obrestne mere morda dlje časa ohranjala višje.

Razmik med donosnostjo petletnih in 30-letnih obveznic — pozorno spremljan kazalnik premije, ki jo vlagatelji zahtevajo za imetništvo dolga z daljšo ročnostjo — se je v petek zožil na 81 bazičnih točk, najmanj po maju 2025, nato pa se je v torek, ko se je po ameriškem premoru nadaljevalo denarno trgovanje, odbil na približno 83 bazičnih točk.

Vlagatelji vse bolj pričakujejo, da bo moral Fed zaostriti denarno politiko, potem ko je vojna v Iranu povzročila največji inflacijski skok po letu 2023 in številne uradnike spodbudila, da so opustili naklonjenost rahljanju denarne politike. Trump, ki je Fed večkrat pozival k znižanju obrestnih mer, je v petek dejal, da želi, da Warsh centralno banko vodi neodvisno.

"Zdi se, da je trg pripravljen še naprej vračunavati umirjanje razmer na Bližnjem vzhodu — ne glede na občasne kirurške napade ZDA," je dejal Chris Turner, vodja strategije za devizne trge pri ING. "Globalni delniški trgi še naprej napredujejo, čeprav dolar ostaja razmeroma dobro podprt. To je morda posledica vse močnejšega pogleda, da bo Fed začasno postal bolj jastrebovski, da bi prebrodil ta inflacijski šok."

Vlagatelji se nekoliko umikajo od začetnega optimizma, ki se je okrepil po zadnjem ameriškem premiku k miru čez konec tedna. Zagon slabi, saj se časovnica za nekakšen dogovor z Iranom premika na "nekaj dni", potem ko je predsednik Trump v soboto dejal, da bo dogovor objavljen kmalu.