Bližnjevzhodna kriza: Zakaj je reakcija trgov tako mirna?

Bližnjevzhodnega konflikta med Izraelom in Iranom kljub prekinitvi ognja, ki jo je v ponedeljek zvečer na družbenih omrežjih razglasil ameriški predsednik Donald Trump, še zdaleč ni konec. Odziv finančnih trgov na stopnjevanje razmer z izjemo skoka v ceni nafte pa lahko celo opišemo kot "ravnodušnega". "Vpliv zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu so kapitalski trgi sprejeli precej mirno,'' je za Bloomberg Adria povedal Matej Krajnik z Generali Investments. Ravno včeraj je po februarskem rekordu ameriški tehnološki indeks Nasdaq zaključil z novim rekordom. 

"Če se bo izkazalo, da ostajajo inflacijski pritiski zadržani, bomo obrestne mere znižali prej kot slej," je včeraj dejal prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell kongresnikom na vprašanje o morebitnem ukrepanju julija. "A ne bi želel kazati na določen datum. Menim, da ni nobene naglice, ker je gospodarstvo še vedno močno." Analitiki so njegovo besede razumeli, kot da daje večji poudarek na znižanje obrestnih mer na septembrskem zasedanju in ne julijskem. 

Po naznanitvi prekinitve ognja spopadov med regijskima sovragoma, v katere so se v nedeljo z bombardiranjem treh jedrskih objektov v Iranu vključile tudi ZDA, so v torek dopoldne sicer poročali, da naj bi prišlo do kršitve premirja. Na ta poročila se je pozneje v torek odzval tudi predsednik Trump in izrazil posebno nezadovoljstvo nad Izraelom, ki je napovedal nove večje napade na Teheran.

"Če bo premirje vzdržalo – in za to ni nobenega zagotovila –, ga bodo trgi nedvomno pozitivno sprejeli, saj bo nekoliko zmanjšalo negotovost," je za Bloomberg dejal Daniel Murray, izvršni direktor EFG Asset Management. Nižje cene nafte bodo zmanjšale inflacijski pritisk in "pomagale podpreti potrošniške trende in s tem tudi splošno rast".

Kako se trgi odzivajo na aktualne razmere?

V ospredju finančnih trgov je predvsem nafta. Bližnji vzhod namreč zajema 31,5 odstotka svetovne proizvodnje tekočega zlata, ki jo v precejšnji meri izvaža skozi strateško pomembno Hormuško ožino. Ta zadnje dni polni naslovnice, saj se ugiba, ali bo Teheran v odzivu na ameriško posredovanje zaprl to ozko grlo.

Finančni trgi so bili v zadnjih dveh tednih precej nihajni, še zlasti pri nafti. Sodček surove severnomorske nafte brent je dosegel vrh 80 dolarjev in po razglasitvi premirja upadel na približno 69 dolarjev. "Kljub napetostim so se trgi odzvali na znake morebitnega premirja z občutnim padcem cen nafte ter porastom zanimanja za tvegana sredstva, saj vlagatelji zaznavajo začasni optimizem," sentiment na finančnih trgih povzame analitik pri Triglav Investments Mahdi Saadi.

"Zgodovina kaže, da je večina geopolitično pogojenih prodaj kratkotrajnih oziroma skromnih," so v ponedeljek v poročilu zapisali strategi Morgan Stanley pod vodstvom Michaela Wilsona. "Cene nafte bodo odločile, ali bo nestabilnost trajala."

Je panika že za nami?

"Vrhunec panike je že za nami," pove upravitelj premoženja pri NLB Skladih Ven Florjančič, ki ocenjuje, da so morebitni nadaljnji skoki cene nafte predvsem začasne narave in da se bo cena stabilizirala v območju 70 do 80 dolarjev za sodček. "Glede na povračilni raketni napad Irana na ameriško bazo v Katarju, pri čemer so izstrelili enako število raket, kot so jih ZDA uporabile v sobotnem napadu, ter pred tem obvestili ameriško administracijo, bi lahko prišli do konsenza, da Iran kaže željo po deeskalaciji."

Florjančič pove, da na delniških trgih kljub geopolitični negotovosti razmeroma prevladuje optimizem. "S&P 500 je le nekaj odstotkov pod svojim vrhom, merjenim v dolarjih, kar odraža prepričanje vlagateljev o pozitivnem razmerju med rastjo in inflacijo ter pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA. Geopolitična tveganja so sicer prisotna, a ne prevladujejo tržnega sentimenta, še zlasti če se vojna ne razširi prek trenutnega okvira. Delniški trgi, zlasti v Ameriki, so po ameriškem posredovanju pridobivali, kar kaže, da investitorji stavijo, da se bo izraelsko-iranski konflikt končal razmeroma hitro."

Evropski indeksi so narasli za več kot odstotek, medtem ko je indeks azijskih delnic dosegel največjo rast v več kot mesecu dni. Dolar, ki je bil eden glavnih koristnikov napetosti, je padel v primerjavi s košarico valut, medtem ko je bitcoin narasel s približno 100 tisoč dolarjev na žeton na malo več kot 105 tisoč dolarjev.

V torek je cena zlata padla za 1,6 odstotka, saj se je povpraševanje po varnem pristanu zmanjšalo. Naraščajoče povpraševanje po varnem pristanu zaradi povečanih geopolitičnih napetosti je eden od katalizatorjev, ki so letos povzročili 27-odstotno rast cene zlata.

 

Reakcija trga je bila od prvega izraelskega napada na Iran ta mesec na splošno umirjena. Tudi po padcu v zadnjih dveh tednih je indeks S&P 500 le približno tri odstotke pod najvišjo vrednostjo iz februarja. Dodatne izgube so lahko omejene, saj so se nekateri vlagatelji že pripravili na zaostrovanje konflikta.

"Pomirjujoči odziv trga ponuja vlagateljem priložnost, da zmanjšajo svojo izpostavljenost tveganju," je za Bloomberg opozoril Mohit Kumar, glavni evropski strateg pri Jefferies International.

"Zlato kot klasično zatočišče je ob takšnih napetostih običajno pod pritiskom povpraševanja, vendar trenutna raven negotovosti še ni sprožila večjih premikov v ceni, kar nam ponovno potrdi tezo, da Iran želi umiriti strasti. Če bi se konflikt stopnjeval ali če bi prišlo do večje motnje v energetskih dobavah, bi lahko povpraševanje po zlatu začelo naraščati ter posledično tudi cena. Vendar se moramo zavedati, da so geopolitične napetosti dosegle točko, kjer si težko predstavljamo hujši scenarij," pojasnjuje Florjančič.

Bloomberg

 

Strahovi glede blokade Hormuške ožine se umirjajo

"Glavna nevarnost za kapitalske trge izhaja iz višjih cen surove nafte, ki se kljub ameriškemu napadu niso obdržale nad 75 dolarji na sodček," pove Krajnik z Generali Investments in doda, da je blag odziv na kapitalskih trgih predvsem posledica pričakovanja, da večjih sprememb na blagovnem trgu ne bo, dokler Iran obdrži nadzor nad otokom Karg, od koder izvaža večino svoje surove nafte in zemeljskega plina. "Režim ne more zapreti Hormuške ožine, saj bi to pomenilo izgubo več sto milijonov dolarjev za režim, ki se močno zanaša na izvoz nafte in zemeljskega plina," pojasnjuje.

"Iransko vodstvo se zaveda, da bi zaprtje Hormuške ožine ogrozilo predvsem njihove ključne gospodarske partnerje, kot sta Kitajska in Katar, zato je popolna blokada malo verjetna, saj bi ta poteza resno ogrozila strateške interese Irana," pove Florjančič iz NLB Skladov.

"Ključno vprašanje v tem trenutku ni zgolj možnost prekinitve oskrbe z nafto, temveč trajanje te prekinitve. Če bo infrastruktura prizadeta in jo bo mogoče hitro obnoviti, bi cena nafte težko ohranila višje ravni. Če bi iranski odziv povzročil trajno škodo ali dolgoročna tveganja za oskrbo, pa lahko pričakujemo močnejši in vzdržljivejši dvig cen," doda.

Tudi analitik Saadi meni, da je uresničitev grožnje zaprtja Hormuške ožine trenutno malo verjetna. "Takšna eskalacija bi lahko povzročila dvig cen nafte na 120 do 130 dolarjev za sod, vendar bi hkrati močno škodovala iranskemu gospodarstvu, saj bi ustavila izvoz in ogrozila odnose s Kitajsko – svojo največjo stranko in strateško zaveznico," pove in doda: "Svetovna energetska slika se je v zadnjem času precej spremenila. Povečana proizvodnja nafte v ZDA ter strateške rezerve držav Opec zagotavljajo delno blažilno. Kljub temu ostajata Evropa in Azija ranljivi, saj sta po rusko-ukrajinski vojni še bolj odvisni od Bližnjega vzhoda glede oskrbe z nafto in LNG."

"Iran trenutno proizvaja od treh do štiri milijone sodov nafte dnevno, kar zajema približno tri odstotke svetovne ponudbe. Dve tretjini toka skozi ožino je namenjenih ključnim uvoznicam, kot so Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Singapur in Indija. Savdska Arabija in ZAE sicer razpolagata z alternativnimi naftovodi s skupno kapaciteto približno sedem milijonov sodov dnevno, a druge proizvajalke – Iran, Irak, Kuvajt, Bahrajn in Katar – so skoraj v celoti odvisne od prehoda skozi Hormuz," pojasnjuje Saadi.

Kateri sektorji imajo korist ob geopolitičnih trenjih

"Zaostrene razmere bi lahko okrepile povpraševanje po obrambni, kibernetski in energetski opremi – zlasti v Izraelu, pa tudi globalno. Naftna in plinska podjetja bi lahko beležila izjemne dobičke ob višjih cenah energentov, hkrati pa bi se povečalo zanimanje za varne naložbe, kot so zlato, ameriške državne obveznice in švicarski frank. Po drugi strani bi bile letalske družbe, turizem in energetsko intenzivne industrije – zlasti v Evropi – izpostavljene povečani volatilnosti cen in operativnim tveganjem. Odvisnost Evrope od regije znova krepi tveganja inflacije in morebitne stagflacije," pove Saadi.

Kriza se je prelila tudi v sektor zavarovalništva, kjer so se v zadnjem tednu zavarovalne premije za ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, povečale za več kot 60 odstotkov. "Stroški zavarovanja za tanker v vrednosti 100 milijonov dolarjev so se dvignili s 125 tisoč na 200 tisoč dolarjev. Cene najema tankerjev za prevoz dveh milijonov sodov nafte iz Perzijskega zaliva na Kitajsko so se skoraj podvojile – z 19.998 na 47.609 dolarjev," izpostavi Saadi.

Depositphotos

 

Vpliv krize na slovenska podjetja

"Tako hitro se posledice ne odražajo, saj neposrednih vplivov nismo čutili niti v podobnem primeru ukrajinske vojne," so sporočili iz Luke Koper. Dodajajo, da se posli sklepajo na dolgi rok: "Več let traja, da posel skleneš, in ga zato v takšnih primerih ne izgubiš čez noč." Dodajajo, da so se ob zadnjih zaostritvah na Bližnjem vzhodu vzpostavile nove transportne poti okoli Afrike, "Luka Koper pa je celo v vmesnem obdobju pridobila nove posle". Delnica pristanišča je od začetka bližnjevzhodne krize ostala nespremenjena.

"Dogajanje na Bližnjem vzhodu spremljamo prek medijev. Verjamemo, da ne bo bistveno vplivalo na dobavne verige urana in svežega goriva za NEK, za kar imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z zanesljivimi dobavitelji," so sporočili iz Nuklearne elektrarne v Krškem (NEK). Dobavitelji krške jedrske elektrarne sta evropsko podjetje Urenco in ameriška družba Westinghouse, katerih dobavne verige niso povezane z Bližnjim vzhodom.

"Družba Petrol se neposredno oskrbuje iz virov, ki niso v Rdečem morju ter niso vezani na plovne poti čez Hormuško ožino. Gibanje cen in njihovo nihajnost pozorno spremljamo ter po potrebi izvajamo aktivnosti cenovnih zavarovanj. Če bo kriza na Bližnjem vzhodu dolgoročnejša, do konca leta 2025 ali dlje, pričakujemo vpliv tako na višje kotacije derivatov kot tudi višje premije (pribitke) na slednje s strani proizvajalcev, katerih uredbena formula za določitev cen naftnih derivatov v Sloveniji sicer ne priznava," sporočajo iz družbe Petrol.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar