'Zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu so kapitalski trgi sprejeli dokaj mirno'

Glavna zgodba današnjih trgov je bil ameriški napad na Iran. Svetovni trgi namreč ocenjujejo, ali bi takojšen odziv Irana na ameriške napade na njegove jedrske objekte bistveno oviral pretok nafte z Bližnjega vzhoda.

Trgovalni dan se je pričel v Aziji, ki je povečini bila obarvana rdeče. Korejski indeks Kospi je upadel za 0,24 odstotka, japonski Nikkei je upadel za 0,13 odstotka, indijski Nifty 50 pa je upadel za 0,56 odstotka. Bolje se je godilo na Kitajskem, kjer je indeks CSI 300 narasel za 0,29 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,67 odstotka.

Tudi uvodno trgovanje na evropskih borzah je zaznamovala rdeča barva: nemški DAX (-0,52), francoski CAC 40 (-0,71), londonski FTSE (-0,24) ter panevropska Stoxx 50 (-0,37) in Stoxx 600 (-0,45). Rdeče je bil obarvan tudi ljubljanski SBI TOP, ki je izgubil 0,75 odstotka.

"Trgi ocenjujejo, da odziv morda ne bo tako dramatičen, saj bi Iran tvegal, da si bo nakopal druge države, ki še niso vpletene," je za televizijo Bloomberg povedal John Bilton, vodja strategije za več sredstev pri družbi JPMorgan Asset Management. Trg "absorbira geopolitični dogodek, ki se dogaja, in ocenjuje, da to na prvi pogled ne spreminja smeri gibanja".

"Vpliv zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu so kapitalski trgi sprejeli dokaj mirno, saj zahodne obveščevalne službe ne pričakujejo takojšnjega odgovora s strani Teherana," je povedal upravitelj portfelja pri Generali Investments Matej Krajnik. "Glavna nevarnost za kapitalske trge izhaja iz višjih cen surove nafte, ki se kljub ameriškemu napadu niso obdržale nad 75 dolarji na sodček. Terminske pogodbe so v noči na ponedeljek sicer hitro poskočile nad raven 78 dolarjev na sodček, a se je cena hitro ohladila in se vrnila na raven preteklega tedna. Podobno se je trgovalo tudi na trgu z zlatom. Geopolitične napetosti niso povzročile večjega premika na trgu z zlatom."

Krajnik izpostavi, da je blaga reakcija na kapitalskih trgih predvsem posledica pričakovanja, da večjih sprememb na blagovnem trgu ne bo, dokler Iran obdrži nadzor nad zloglasnim otokom Karg, od koder izvaža večino svoje surove nafte in zemeljskega plina. "Otok, ki se nahaja v osrčju Perzijskega zaliva, je glavni vir prihodkov za Hamenejev režim. Posledično režim ne more zapreti Hormuške ožine, saj bi to pomenilo izgubo več sto milijonov dolarjev za režim, ki se močno zanaša na izvoz nafte in zemeljskega plina," pojasnjuje.

Reakcija trga je bila od prvega izraelskega napada na Iran ta mesec na splošno umirjena. Tudi po padcu v zadnjih dveh tednih je indeks S&P 500 le približno tri odstotke pod najvišjo vrednostjo iz februarja. Dodatne izgube so lahko omejene, saj so se nekateri vlagatelji že pripravili na zaostrovanje konflikta, navaja Bloomberg. "Pomirjujoč odziv trga ponuja vlagateljem priložnost, da zmanjšajo svojo izpostavljenost tveganju," je za Bloomberg opozoril Mohit Kumar, glavni evropski strateg pri Jefferies International.

Bloomberg

 

Zlato, kripto, dolar …

V ponedeljek je na vrednosti pridobilo zlato, ki velja za varno zatočišče v času povečanih geopolitičnih in borznih negotovosti. Cena unče zlata je narasla za 0,28 odstotka in v času pisanja članka znašala 3.377 dolarja.

Cena največje in najstarejše kriptovalute bitcoin je v ponedeljek malenkost narasla na 101.350 dolarjev. Vrednost digitalnega premoženja od začetka izraelsko-iranskega konflikta sicer upada. Dan pred izraelskim napadom je vrednost žetona znašala 107,850 dolarjev.

Bloombergov dolar indeks je v ponedeljek narasel za 0,63 odstotka. Vrednost skupne valute evroobmočja je napram ameriškem dolarju dan po napadu ZDA na Iran upadla za 0,52 odstotka.

Kaj se dogaja s ceno nafte?

V ospredju bližnjevzhodnega konflikta je tudi nafta, predvsem v okvirju iranskega odziva na ameriški napad. Teheran se namreč lahko odloči za zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero poteka dobava približno četrtine svetovne nafte.  Če bi Iranu uspelo onemogočiti dostop velikim tankerjem, ki nafto in plin vozijo na Kitajsko, v Evropo in druge regije, bi cene nafte močno poskočile in bi lahko destabilizirale globalno gospodarstvo.

Trenutna cena 159-litrskega sodčka severnomorske nafte brent znaša 76,5 dolarja, cena za sod zahodnoteksaške nafte WTI pa se giblje malenkost čez 73 dolarji. "Trgovci zadržujejo dih in čakajo, ali bosta Izrael ali Iran ta konflikt razširila z vojaških in političnih ciljev na trgovanje z energijo," je za televizijo Bloomberg dejal Bob McNally iz Rapidan Energy Group. "Zaenkrat še nihče ni pritisnil na sprožilec. Če tega ne bodo storili, se bo cena obrnila."

 

 

"Po nedavnem ameriškem zračnem napadu so se znova okrepile napetosti v eni najpomembnejših energetskih prometnih točk na svetu. Iranski parlament je sicer podprl predlog o morebitni zapori ožine, vendar ima končno besedo vrhovni svet za nacionalno varnost. Hormuška ožina je ključno prometno središče za svetovni izvoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Skoraj 20 odstotkov svetovne trgovine z LNG poteka skozi ta prehod, pri čemer kar 85 odstotkov teh pošiljk potuje proti Aziji, medtem ko ima Evropa približno osem odstotkov neposredne izpostavljenosti," je povedal analitik Tilen Šarlah z družbe Acex.

Bloomberg

 

Čeprav so izraelski napadi doslej poškodovali iranske naftne rafinerije, še ni prišlo do motenj v dobavi. "Do zdaj ni bil iz trga umaknjen niti en sod nafte," je za New York Times povedala naftna analitičarke pri družbi Kpler Muyu Xu. Do večjih težav bi prišlo, če bi bile poškodovane naprave za nakladanje nafte ali v primeru, da se Iran odloči blokirati Hormuško ožino.

"Če Iran blokira Hormuško ožino, tudi za en dan, lahko nafta začasno doseže 120 ali celo 150 dolarjev za sod," je dejala Xu. "Če pa bo napadel večje objekte za proizvodnjo ali izvoz nafte v sosednjih državah, lahko cene še dlje časa naraščajo."

V skrajnem scenariju, če bi Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sod. To bi prizadelo svetovno rast in pognalo cene življenjskih potrebščin navzgor. Bloombergovi ekonomisti ocenjujejo, da bi ameriško inflacijo potrošniških cen lahko poleti dvignilo na skoraj štiri odstotke, kar je precej nad območjem udobja Feda.

"Če bi v prihodnjih dneh ali tednih prišlo do zaprtja Hormuške ožine, bi to povzročilo znaten upad izvoza surove nafte iz Bližnjega vzhoda. Po nekaterih ocenah bi nekajdnevno zaprtje lahko povzročilo izrazit skok cen nafte, ki bi lahko dosegle vrtoglave vrednosti 120 dolarjev na sodček, kar smo nazadnje videli ob začetku vojne v Ukrajini. Kljub morebitnemu izpadu približno 20 milijonov sodčkov dnevno, je v regiji zagotovljena določena diverzifikacija izvoza. Savdska Arabija ima namreč plinovod, ki vodi od Perzijskega zaliva do Rdečega morja, s kapaciteto približno pet milijonov sodčkov dnevno. Podobno imajo Združeni arabski emirati plinovod s kapaciteto približno dvema milijonoma sodčkov dnevno, ki so na voljo v Omanskem zalivu. Izvoz bi bil tako onemogočen le za države Kuvajt, Bahrajn in Katar," pojasnjuje Krajnik.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar