Napetosti na Bližnjem vzhodu: Naftni trg zadržuje dih

V ospredju bližnjevzhodnega konflikta je tudi nafta. Še preden so se v konflikt vključile ZDA, sta Izrael in Iran napadla energetsko infrastrukturo drug drugega, kar je povečevalo strahove o dobavi in cenah tekočega zlata.

Teheran se zaradi ameriške vključitve v konflikt lahko odloči za blokado Hormuške ožine. Ta ozki morski prehod na ustju Perzijskega zaliva predstavlja pot za okoli četrtino svetovne trgovine z nafto in tretjino dobave zemeljskega plina. Če bi Iranu uspelo onemogočiti dostop velikim tankerjem, ki nafto in plin vozijo na Kitajsko, v Evropo in druge regije, bi cene nafte močno poskočile in bi lahko destabilizirale globalno gospodarstvo.

To bi posledično povečalo inflacijo v času, ko centralne banke sveta hitijo z rahljanjem obrestnih mer. Hormuška ožina ni ključnega pomena ne le za iranske ladje, ampak tudi za ladje iz Savdske Arabije, Iraka, Kuvajta in drugih članic naftnega kartela Opec.

Po poročanju državnih medijev je iranski parlament v nedeljo glasoval za zaprtje ožine kot odgovor na ameriške napade, čeprav je končna odločitev v pristojnosti iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da si država pridržuje vse možnosti za odziv.

Bloomberg Mercury

 

Cena severnomorske nafte brent se je pred izraelskimi napadi na Iran gibala pri 70 ameriškimi dolarji za sod. V divjem tednu za naftne trge so terminske pogodbe za brent poskočile za 11 odstotkov odkar je Izrael napadel Iran, vendar z močnimi dnevni nihanji.

Trenutna cena 159-litrskega sodčka severnomorske nafte brent znaša 76,5 dolarja, cena za sod zahodnoteksaške nafte WTI pa se giblje malenkost čez 73 dolarji.

 

 

"Trgovci zadržujejo dih in čakajo, ali bosta Izrael ali Iran ta konflikt razširila z vojaških in političnih ciljev na trgovanje z energijo," je za televizijo Bloomberg dejal Bob McNally iz Rapidan Energy Group. "Zaenkrat še nihče ni pritisnil na sprožilec. Če tega ne bodo storili, se bo cena obrnila."

Čeprav so izraelski napadi doslej poškodovali iranske naftne rafinerije, še ni prišlo do motenj v dobavi. "Do zdaj ni bil iz trga umaknjen niti en sod nafte," je za New York Times povedala naftna analitičarke pri družbi Kpler Muyu Xu. Do večjih težav bi prišlo, če bi bile poškodovane naprave za nakladanje nafte ali v primeru, da se Iran odloči blokirati Hormuško ožino.

"Če Iran blokira Hormuško ožino, tudi za en dan, lahko nafta začasno doseže 120 ali celo 150 dolarjev za sod," je dejala Xu. "Če pa bo napadel večje objekte za proizvodnjo ali izvoz nafte v sosednjih državah, lahko cene še dlje časa naraščajo."

Bloomberg

 

V skrajnem scenariju, če bi Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sod. To bi prizadelo svetovno rast in pognalo cene življenjskih potrebščin navzgor. Bloombergovi ekonomisti ocenjujejo, da bi ameriško inflacijo potrošniških cen lahko poleti dvignilo na skoraj štiri odstotke, kar je precej nad območjem udobja Feda.

Pri tem analitiki izpostavijo, da bi iranska blokada strateško pomembne ožine najbolj škodovala Kitajski, ki kupuje skoraj ves iranski izvoz nafte in z Islamsko republiko neguje precej dobre odnose.

Lahko Iran zapre Hormuško ožino?

Teheran nima pravne podlage, da bi prepovedal promet skozi ožino, zato bi moral cilj doseči z uporabo sile. Če bi iranska mornarica poskusila fizično preprečiti vstop ali izstop iz prehoda, bi se verjetno soočila z odločno reakcijo ameriške Pete flote in drugih zahodnih mornaric, ki patruljirajo na tem območju.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bi se Teheran lahko odločil za "nadlegovanje" tankerjev z majhnimi, hitrimi patruljnimi čolni. Lahko bi tudi izstrelil drone in rakete na ladje, kar bi za komercialna plovila ustvarilo previsoko stopnjo tveganja. Vendar bi zaprtje Hormuške ožine prizadelo tudi iransko gospodarstvo, saj bi mu preprečilo izvoz nafte.

"Čeprav zgodovinski podatki kažejo, da je popolna zapora Hormuške ožine s strani Irana malo verjetna, bi lahko motnje zaradi napadov, min ali nadlegovanja plovil znatno vplivale na cene nafte, ladijske poti in prevoznine. Glede na to, da je Kitajska glavni kupec iranske nafte in strateški zaveznik, bi trajna zapora negativno vplivala na iranske prihodke," so v poročilu ta teden zapisali analitiki britanske družbe Signal Group.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar