Borzni pregled: Prelivanje bližnjevzhodnega konflikta, rast nafte, odločitev Feda

Najpomembnejše borzne novice spet ne prihajajo iz gospodarstva, temveč iz Bele hiše. Predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da so ZDA napadle tri iranske jedrske objekte – vključno z globoko podzemnim Fordovom – in se tako vključile v izraelsko vojno z Iranom. Kako se bo odzval Teheran, je še vprašanje, vendar napad najverjetneje pomeni stopnjevanje konflikta. Za svetovno gospodarstvo razširjen konflikt povečuje tveganje višjih cen nafte in navzgor usmerjen pritisk na inflacijo.

Ekonomisti Bloomberga ocenjujejo, da ni še jasno, kolikšno škodo je napad povzročil, a verjetno je iranski jedrski program občutno upočasnjen. Popolna ustavitev bi bila zahtevna. Trump je zagrozil z nadaljnjimi napadi, če Iran odgovori, vendar ni navedel morebitnih ciljev. Kaj sledi?

Bloombergovi ekonomisti ocenjujejo, da bi ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu lahko cena nafte poskočila do 130 dolarjev za sod. 

Poglejmo dogajanje na globalnih borzah v minulem tednu. Borze so se zaprle pred ameriškim napadom na Iran: indeks S&P je izgubil 0,55 odstotka, indeks Nasdaq je ostal nespremenjen, Dow Jones pa je izgubil 0,88 odstotka.

Azija: Hongkonški Hang Seng je izgubil 1,10 odstotka, kitajski CSI 300 je nižje za 0,18 odstotka, medtem ko sta pridobila japonski Nikkei 225, in sicer 0,91 odstotka, ter južnokorejski Kospi, ki je poskočil za kar 4,08 odstotka.

Evropa: panevropska Stoxx 600 in Stoxx 50 sta izgubila 1,54 oziroma 1,18 odstotka. Nemški Dax je izgubil 1,01 odstotka, francoski CAC 40 pa 1,52 odstotka, prav tako je nižje britanski FTSE, in sicer za 0,86 odstotka.

Fed obresti ohranil nespremenjene

Uradniki ameriške centralne banke Fed so v sredo že četrtič zaporedoma ohranili nespremenjene obrestne mere in znova poudarili, da želijo več jasnosti glede gospodarskih posledic številnih sprememb Trumpove politike, preden prilagodijo stroške zadolževanja.

Bloomberg

 

Oblikovalci politike so opozorili, da bi carine predsednika Donalda Trumpa lahko povišale inflacijo in brezposelnost, a sta do zdaj stabilno zaposlovanje in upočasnitev inflacije omogočila uradnikom Feda, da obrestnih mer niso spremenili.

Za leto 2025 sta še vedno predvideni dve znižanji obrestnih mer, kar je presenečenje za nekatere ekonomiste in vlagatelje, ki so pričakovali le eno. Fed je objavil tudi izjavo: "Negotovost glede gospodarskih obetov se je zmanjšala, vendar ostaja velika."

Konec ameriške borzne pravljice?

Po najnovejši anketi upravljavcev skladov Bank of America (BofA) bodo globalne delnice v prihodnjih petih letih premagale ameriške. Vlagatelji vse bolj menijo, da se obdobje prevlade ameriškega trga končuje. Približno 54 odstotkov upravljavcev sredstev pričakuje, da bodo globalne delnice najboljši naložbeni razred, medtem ko jih 23 odstotkov stavi na ameriške delnice.

Samo 13 odstotkov jih meni, da bo zlato prineslo največje donose, in pet odstotkov jih stavi na obveznice.

Borza, kam greš?

Na borzah se sicer nadaljuje nadpovprečno vrednotenje, in to kljub trenutnemu okolju s številnimi vojnami, napetostmi med Izraelom in Iranom in trajno spremenjenemu pogledu na prihodnost zaradi potez onstran Atlantika.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Aleš Šoba, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov v družbi za upravljanje Sava Infond, se pričakuje, da bo Fed do konca leta dvakrat znižal obrestne mere, a trenutno centralni bankirji še čakajo na vpliv carin na inflacijo, ki se bo gotovo kratkoročno zvišala.

Celoten pogovor lahko preberete tukaj.

Zmaga za kripto: sprejet zakon o stabilnih kovancih

Ameriški senat je v sredo sprejel zakon o stabilnih kriptovalutah, ki določa regulativne okvirje za kriptovalute, vezane na dolar, kar je pomemben zmagoslavni trenutek za rastočo kriptovalutno industrijo in predsednika Donalda Trumpa.

Glasovanje z 68 glasovi proti 30 v torek zvečer je zaznamovalo redek trenutek nadstrankarskega sodelovanja v globoko razdeljenem senatu, čeprav so republikanci blokirali prizadevanja demokratov, da bi Trumpu med mandatom preprečili pridobivanje dobička iz njegovih številnih kriptoprojektov.

Stabilna kriptovaluta, povezana s Trumpom, dosega tržno vrednost dveh milijard dolarjev.

Delnica Coinbasa v sredo pridobila 17 odstotkov. Zakaj?

Coinbase uvaja platformo, ki je zasnovana tako, da stabilne kriptovalute postanejo priljubljena plačilna metoda za spletne transakcije. To je velik korak v smeri splošne sprejetosti kriptovalut, ki so vezane na ameriški dolar.

Bitcoin blizu rekorda: kdaj bo dosegel 200 tisočakov?

Bitcoin v zadnjih tednih znova kotira malo pod rekordno ceno 111 tisoč dolarjev, ki jo je dosegel konec maja. Glede na geopolitična tveganja, ki se z izraelsko-iranskim konfliktom stopnjujejo, je na mestu vprašanje, ali bo bitcoin, ki mu nekateri pravijo tudi digitalno zlato, presegel rekordno raven. Do kam bi se lahko povzpela cena? V času pisanja članka je cena žetona znašala dobrih 102 tisoč dolarjev.

Napoved: cena zlata bo upadla pod tri tisoč dolarjev

Po mnenju banke Citigroup naj bi cena zlata v prihodnjih četrtletjih znova upadla pod tri tisoč dolarjev za unčo, saj se rekordna rast počasi izteka, s čimer se končuje ena izmed najbolj izrazitih rasti cen surovin.

"Naše raziskave kažejo, da se bo cena zlata do druge polovice leta 2026 vrnila na raven med 2.500 in 2.700 dolarji za unčo," so v poročilu zapisali analitiki, med njimi tudi Max Layton, ki med razlogi navajajo: šibkejše povpraševanje po naložbah, izboljšanje globalnih gospodarskih napovedi in znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke Fed.

despositphotos

 

Zlato ustaljeno, platina in srebro pa hit

Cena zlata se je stabilizirala po predhodnem upadu, ki ga je sprožil predsednik Federal Reserve s svojim opozorilom o inflacijskih tveganjih za ameriško gospodarstvo. Zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu zlato ostaja zanimivo. Trump je dejal, da je Iran zapravil priložnost za sklenitev sporazuma o jedrskih zmogljivostih, nekateri ameriški uradniki pa naj bi se pripravljali na možnost napada na Iran v prihodnjih dneh.

"Zlato se trenutno giblje blizu rekordnih vrednosti, kar pomeni, da so nadaljnje naložbe občutljive za spremembe v makroekonomiji, in verjetno je to razlog, da se varna zatočišča preusmerjajo v platino in srebro," je dejala Priyanka Sachdeva, analitičarka iz podjetja Phillip Nova.

Bomo dobili digitalni evro? In kaj prinaša?

"Naj poudarimo, da odločitev o tem, ali bo digitalni evro izdan, še ni bila sprejeta," so pri Banki Slovenije odgovorili na vprašanje Bloomberga Adria.

Odločitev bodo sprejeli konec leta 2025, ko bo Svet ECB odločil, ali naj se začne naslednja faza priprav, so pojasnili pri Banki Slovenije. Končna odločitev bo sprejeta na politični ravni, saj mora zakonodajo sprejeti tudi evropski parlament.

ECB želi z izdajo digitalnega evra okrepiti evropsko suverenost pri digitalnih plačilih, ki zdaj potekajo v glavnem prek tujih (ameriških) ponudnikov, z Viso in Mastercardom na čelu.

Odločitev o projektu bi lahko bila sprejeta še letos. Kakšni so razlogi za izdajo in kakšne so kritike?

Christine Lagarde: Napočil je trenutek globalnega evra

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je oblikovalce politik pozvala, naj izkoristijo trenutek in povečajo globalno prepoznavnost evra, saj Trumpova politika spodkopava zaupanje v ameriški dolar.

"Ta trenutek sprememb je priložnost za Evropo: to je trenutek globalnega evra," je zapisala v članku, objavljenem v današnjem časniku Financial Times. "Da bi jo izkoristili in okrepili vlogo evra v mednarodnem denarnem sistemu, moramo odločno ukrepati kot združena Evropa, ki prevzema večji nadzor nad svojo usodo."

Predsednica ECB je v članku za Financial Times delila svoje poglede na skupno valuto.

Kakšne so napovedi za cene nafte? Vprašali smo analitike

Cena nafte se je po petkovih napadih na Iran, tretjega največjega proizvajalca tekočega zlata v kartelu Opec, isti dan povišala za kar sedem odstotkov. Po vključitvi ZDA v konflikt je cena surove severnomorske nafte brent narasla na 77 dolarjev na sod.

"Nafta je v zadnjih dneh močno nihala zaradi novih zaostrovanj konflikta med Izraelom in Iranom. Po izraelskih napadih na iransko infrastrukturo je cena surovega brenta doživela največji dnevni dvig letos," je dogajanje na naftnih trgih povzel upravljavec portfelja pri Sava Infond Tomaž Arih.

 

 

"Izraelski napad na Iran je povzročil strmoglavljenje naftnih trgov," pa opiše analitik Bloomberga Adria Miloš Đaković in doda, da je cena nafte brent tisti dan poskočila za sedem odstotkov, cena vzhodnoteksaške nafte (WTI) pa za 7,3 odstotka, kar je eden največjih dnevnih skokov v petih letih.

Bloomberg

 

"Cene energentov so se dvignile kot odziv na nov krog konflikta med Izraelom in Iranom, kar je spodbudilo strahove o večji destabilizaciji Bližnjega vzhoda," je povedal analitik Tilen Šarlah iz družbe Acex. "Toda ob podrobnejši makroanalizi se pokaže nekaj drugega: cenovni skok temelji predvsem na psihologiji trga."

V skrajnem scenariju, če bi Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sod. To bi prizadelo svetovno rast in pognalo cene življenjskih potrebščin navzgor. Bloombergovi ekonomisti ocenjujejo, da bi ameriško inflacijo potrošniških cen lahko poleti dvignilo na skoraj štiri odstotke, kar je precej nad območjem udobja Feda.

Kaj bo s ceno nafte?

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 23. junij

• V Nemčiji, Franciji, ZDA, na evroobmočju in na Japonskem bodo objavili podatke o proizvodnem in storitvenem PMI.
• V Bruslju bo potekal vrh EU-Kanada.

Torek, 24. junij

• Vrh zveze Nato v Haagu na Nizozemskem.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o poslovnih pričakovanjih.
• Nemški inštitut Ifo bo objavil poslovno klimo.
• Surs bo objavil gospodarsko klimo, poslovne tendence in indekse cen poslovnih nepremičnin.
• V ZDA bodo objavili potrošniško klimo.
• Predsednik Feda Jerome Powell bo pričal pred kongresom.
• Na Kitajskem se bo začel 'poletni Davos'.

Sreda, 25. junij

• Praznik.

Četrtek, 26. junij

• Nemški inštitut GfK bo objavil nemško potrošniško klimo.
• Voditelji EU bodo zasedali v Bruslju.
• V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost.
• Surs bo objavil podatke o poslovanju podjetij po dejavnostih.
• V ZDA bodo objavili revidiran BDP.

Petek, 27. junij

• Na Japonskem bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji
• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o BDP.
• Surs bo objavil podatke o prihodku od prodaje v trgovini na drobno.
• Eurostat bo objavil podatke o zaupanju potrošnikov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar