Kako bližnjevzhodna kriza vpliva na družbo Petrol?

Zaostrovanje izraelsko-iranskega konflikta ima že od petkovega napada široke posledice za številne gospodarske sektorje, predvsem za sektor fosilnih goriv.

Cena nafte se je po petkovih napadih na Iran, tretjega največjega proizvajalca tekočega zlata v kartelu Opec, isti dan podražila za kar sedem odstotkov. Cena surove nafte brent se je v času pisanja članka gibala okoli 75 dolarjev za sod.

"Cene energentov so se dvignile kot odziv na nov krog konflikta med Izraelom in Iranom, kar je spodbudilo strahove o večji destabilizaciji Bližnjega vzhoda," je povedal analitik Tilen Šarlah iz družbe Acex. "Toda ob podrobnejši makroanalizi se pokaže nekaj drugega: cenovni skok temelji bolj na psihologiji trga kot na temeljih."

Pri stopnjevanju razmer se predvsem vrstijo strahovi pred blokado strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero se steka kar tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in približno 25 odstotkov svetovne nafte. "Morebitno zaprtje Hormuške ožine bi lahko povzročilo svetovno pomanjkanje fosilnih goriv," pove analitik Bloomberga Adria Miloš Đaković.

Kako zaostrene razmere vplivajo oziroma bodo vplivale na poslovanje največje slovenske naftne družbe Petrol?

Družbo pesti pomanjkanje lastnih rafinerijskih kapacitet

"Petrol je zaradi pomanjkanja rafinerijskih zmogljivosti bolj izpostavljen nestanovitnosti cen energije, zaradi regulacije maloprodajnih cen derivatov v Sloveniji in na Hrvaškem pa ima manjšo možnost prenesti višje nabavne cene na končne kupce," izpostavi Đaković.

Bloomberg

 

Če se bo porast cen nafte brent nadaljeval, se lahko pritisk na marže v prihodnjem četrtletju poveča, kar dodatno povečuje tudi odločitev slovenske vlade, da omejitve marž razširi na avtoceste, pove analitik in doda, da je Petrol v letu 2022 bil izpostavljen podobnemu scenariju zaradi vojne v Ukrajini.

"Nihanje cene nafte in omejitve marž so v prvi polovici leta povzročile 52-odstotni letni padec EBITDA in negativni čisti dobiček. Segment goriv in naftnih derivatov na splošno ustvari večino prihodkov in EBITDA. Veleprodaja ima večji obseg prodaje, vendar tudi bolj omejene marže, medtem ko maloprodajni kanal na splošno ustvari večino segmenta EBITDA. Ker veleprodaja na splošno ni podvržena regulaciji in so se prodajne cene tega kanala v preteklosti povečevale skladno s ceno derivatov, pričakujem, da bo delno absorbiral tržne šoke in padec EBITDA v maloprodajnem segmentu," našteva analitik Đaković.

Segment energije in rešitev lahko zaradi deregulacije cen zemeljskega plina (april 2024) in cen električne energije (marec 2025) Petrolu ponudi priložnost, da v primeru skoka cen prenese višje stroške na stranke in ustvari večji dobiček, pravi Đaković. "V primeru kratkoročnega šoka bi podjetje lahko del vpliva ublažilo prek veleprodajnega kanala in segmenta energije in rešitev, vendar lahko dolgotrajna eskalacija konflikta v Perzijskem zalivu znatno zmanjša poslovni izid podjetja," sklene.

"Družba Petrol se neposredno oskrbuje iz virov, ki niso v Rdečem morju ter niso vezani na plovne poti čez hormuško ožino. Gibanje cen in njihovo nihajnost pozorno spremljamo ter po potrebi vršimo aktivnosti cenovnih zavarovanj. Če bo kriza na Bližnjem vzhodu dolgoročnejša, do konca leta 2025 ali dlje, pričakujemo vpliv tako na višje kotacije derivatov kot tudi višje premije (pribitke) na slednje s strani proizvajalcev, katerih uredbena formula za določitev cen naftnih derivatov v Sloveniji sicer ne priznava," sporočajo iz družbe Petrol.

"Kot vemo, Petrol opozarja, da lahko nadaljnja regulacija marž pri gorivih privede do zapiranja prodajaln, manjših vlaganj ter, kot lahko predvidevamo, tudi dražjih drugih storitev, kjer ni cenovnega nadzora, kot so trgovsko blago, avtopralnice in gostinske storitve. Vsekakor se postavi tudi vprašanje, ali je pred vrhuncem turistične sezone smiselno zaostrovati regulacije cen goriv na avtocestah. Zlasti ne brez temeljite analize učinkov," je povedal analitik pri borznoposredniški hiši Lojze Kozole.

Cenejša goriva na avtocesti: Nov udarec za Petrol

V ponedeljek smo pisali, da je slovenska vlada v četrtek sprejela Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je največjo dovoljeno maržo za maloprodajo dizelskega goriva določila pri 0,0983 evra za liter, za neosvinčen 95-oktanski bencin pa pri 0,0994 evra za liter.

Pomembna novost je, da bodo cene pogonskih goriv na avtocestnem križu enake kot drugje po državi. Pred tem so se na avtocestnem križu cene oblikovale prosto, kar je pomenilo višje cene pogonskih goriv na avtocesti. Nova ureditev je začela veljati včeraj.

Grupa Petrol

 

Se je kdo odločitve razveselil in kakšna je sploh korist nižje cene? Ta ne prinaša ničesar dobrega trgovcem z naftnimi derivati. Petrol je že ped sprejetjem uredbe opozarjal, da največja dovoljena marža ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov. Po novem bodo marže omejene tudi na avtocestnem križu, kar pomeni še manjše prihodke za naftne trgovce. ''Nad sprejeto uredbo smo razočarani,'' so sporočili s Petrola.

''Širitev regulacije pomeni enotno omejeno maržo na vseh prodajnih mestih, tako ob avtocestah kot drugje, kar bo sicer znižalo cene za tujce, vendar pa bo dodatno obremenilo slovenske ponudnike in ne bo imelo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo,'' ocenjujejo pri Petrolu. Dodajajo, da so marže pri prodaji goriv v Sloveniji izjemno majhne in še: ''Višina trošarin je med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami.''

Cene pogonskih goriv dražje

S torkom se je cena 95-oktanskega bencina podražila za 0,8 centa na 1,445 evra, cena dizelskega goriva pa za 1,8 centa na 1,458 evra za liter. Ker je z današnjim dnem začela veljati nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, bodo nove cene veljale na vseh bencinskih servisih po državi, tudi tistih ob avtocestah, navaja STA.

Vlada v trošarine ni posegala, nespremenjene po novi vladni uredbi ostajajo tudi zgornje omejitve marž trgovcev ter sama formula izračuna regulirane cene.