Kakšne so napovedi za cene nafte? Vprašali smo analitike

Naraščanje napetosti na Bližnjem vzhodu se je takoj po izraelskemu napadu na iransko ozemlje prelilo tudi na energetske trge. Glavni skrbi ostajata motnje v dobavnih verigah in cene, saj sta Izrael in Iran ob koncu tedna napadala tudi energetsko infrastrukturo.

Cena nafte se je po petkovih napadih na Iran, tretjega največjega proizvajalca tekočega zlata v kartelu Opec, isti dan podražila za kar sedem odstotkov. Cena surove nafte brent se je v času pisanja članka gibala okoli 75 dolarjev za sod.

"Nafta je v zadnjih dneh močno nihala zaradi nove eskalacije konflikta med Izraelom in Iranom. Po izraelskih napadih na iransko infrastrukturo je cena surovega brenta doživela največji dnevni dvig letos," dogajanje na naftnih trgih povzame upravitelj portfelja pri Sava Infond Tomaž Arih.

"Izraelski napad na Iran je povzročil strmoglavljenje naftnih trgov," pa pove analitik Bloomberga Adria Miloš Đaković. "Cena nafte brent je tisti dan poskočila za sedem odstotkov, cena vzhodnoteksaške nafte (WTI) pa za 7,3 odstotka, kar je eden največjih dnevnih skokov v petih letih."

"Cene energentov so se dvignile kot odziv na nov krog konflikta med Izraelom in Iranom, kar je spodbudilo strahove o večji destabilizaciji Bližnjega vzhoda," je povedal analitik Tilen Šarlah iz družbe Acex. "Toda ob podrobnejši makroanalizi se pokaže nekaj drugega: cenovni skok temelji bolj na psihologiji trga kot na temeljih."

Šarlah izpostavi, da je "šok vojne vedno prisoten", čemur sledi povišanje cen, vendar to "statistično ne traja dolgo".

"Trg ne prikazuje stanja v preteklosti, temveč nam sporoča verjetnost v prihodnosti. Napad na Iran je bil 'črni labod', a z omejenim vplivom na osnovna ravnovesja energentov. Če ni resnih motenj v Hormuški ožini, bo makroekonomija znova prevzela glavno vlogo," pove analitik.

Bloomberg

 

Kako verjetna je blokada Hormuške ožine?

Arih iz Infond Skladov opozori, da je zaradi strahov, povezanih z vojno in blokado Hormuške ožine, trg nafti že pripisal 'vojno premijo' v vrednosti od osem do deset dolarjev na sodček, čeprav "osnovni dejavniki ponudbe še niso prizadeti".

Blokada Hormuške ožine bi bila po mnenju analitikov 'jedrska opcija' Irana, preden bi ta dejansko okrepil svoje kapacitete izdelave jedrskega orožja. Čez ožino se namreč steka kar tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in približno 25 odstotkov svetovne nafte. Zaprtje tega ozkega grla bi povzročilo šok, kakršnega nismo videli od naftnega šoka leta 1973, ko je kartel Opec pod vodstvom arabskih držav uvedel embargo proti zahodnim državam. "Morebitno zaprtje Hormuške ožine bi lahko povzročilo svetovno pomanjkanje fosilnih goriv," pove Đaković.

"Čeprav zgodovinski podatki kažejo, da je popolna zapora Hormuške ožine s strani Irana malo verjetna, bi lahko motnje zaradi napadov, min ali nadlegovanja plovil znatno vplivale na cene nafte, ladijske poti in prevoznine. Glede na to, da je Kitajska glavni kupec iranske nafte in strateški zaveznik, bi trajna zapora negativno vplivala na iranske prihodke," so v poročilu zapisali analitiki britanske družbe Signal Group.

"Ob najbolj negativnem scenariju popolne prekinitve iranske oskrbe z nafto in zaprtja Hormuške ožine bi lahko cena nafte narasla na več kot 120 dolarjev za sodček," je za Bloomberg dejal George Saravelos iz Deutsche Bank.

Surova nafta je rekord dosegla poleti 2008, ko se je cena sodčka gibala pri 150 dolarjih. Banka Morgan Stanley je svoje napovedi cen surove nafte zvišala za 10 dolarjev, pri čemer je navedla povečano tveganje zaradi konflikta.

Atta Kenare/AFP/Getty Images

 

Trump prilil ogenj na trg

V ponedeljek so se cene nafte nekoliko stabilizirale, a so nato v torek znova narasle. Za to ni poskrbelo le stopnjevanje bližnjevzhodnega konflikta, ampak tudi komentarji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ob robu vrha skupine G7 dejal, da ni navezal stikov z Iranom za mirovne pogovore "na noben način v nobeni obliki", ampak da "če se želijo pogovarjati, vedo, kako naj ga dosežejo".

Predsednik je v ponedeljek zvečer prav tako posvaril prebivalce Teherana, naj se evakuirajo. Trgi so zdaj zaskrbljeni predvsem zaradi motenj v oskrbi s surovo nafto na Bližnjem vzhodu. Kazalnik tržne nihajnosti je najvišji od leta 2022, poroča Bloomberg.

 

Da stanje ne bi bilo bolj zaostreno, sta v torek v bližini Hormuške ožine trčila dva naftna tankerja, kar opozarja na tveganja za energetske tokove v regiji. Emiratska nacionalna garda je v torek namreč sporočila, da je po trčenju dveh ladij vzhodno od Hormuške ožine evakuirala 24 ljudi z naftnega tankerja, poroča ABC.

Arih iz Infond Skladov omeni ocene analitikov bank Goldman Sachs in Citi, ki trdijo, da kljub povečani negotovosti globalna dobava ni ogrožena in da bi se cene lahko umirile proti koncu leta, razen če bi konflikt prerasel v popolno blokado Hormuške ožine. Upravitelj portfelja še doda: "Razlog za ta odziv je strah – trg pričakuje možnost zaostrovanja razmer, motnje v dobavni verigi, povečane transportne stroške in zavarovanje pomorskega prometa."

Bloomberg

 

"Trenuten dvig cene nafte temelji predvsem na povečani geopolitični premiji za tveganje, ne pa na realnih motnjah dobave," pojasnjuje analitik Šarlah, ki izriše trenutno stanje: "Svetovne zaloge trenutno znašajo (IEA) 1,2 milijarde sodov ali 15 dni svetovne porabe, rezervne zmogljivosti OPEC+ so dodatnih tri milijonov sodov ali skoraj celoten izvoz Irana, dobava zunaj kartela (Brazilija in ZDA) raste hitreje kot povpraševanje, povpraševanje pa se dviguje počasneje od pričakovanj."

Čeprav naslovi govorijo o "novem energetskem šoku", sta osnova bolj kratkoročna destabilizacija in dvig premije za tveganje kot nekakšen strukturni šok, ki bi spremenil potek cen v daljšem časovnem okviru, meni Šarlah. ''Ponudba je več kot ustrezna, zaloge rastejo, industrijsko povpraševanje je šibko. To pomeni, da so cenovni skoki prehodni, dokler ni fizične škode na ključni infrastrukturi in dolgoročni trendi ostajajo deflacijski – brez masivnega fiskalnega spodbujevalnika ali vojne ekonomije – pa se bo povpraševanje težko trajno pobralo."

"Nadaljevanje dogajanj v regiji je prvenstveno v rokah ZDA, ki bi morale ustaviti napade Izraela," je povedal poznavalec regije Primož Šterbenc in dodal: "Trump bi bil to pripravljen storiti, če bi čutil težo eskalacije v obliki naraščanja cen nafte in savdskega pritiska zaradi napadov jemenskih upornikov hutijevcev, saj je Savdska Arabija pomembna za njegove posle."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar