Predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA napadle tri iranske jedrske objekte — vključno z globoko podzemnim Fordowom — in tako ZDA potegnile v izraelsko vojno z Iranom. Še bomo videli, kako se bo odzval Teheran, vendar napad najverjetneje postavlja konflikt na pot stopnjevanja. Za svetovno gospodarstvo razširjen konflikt povečuje tveganje višjih cen nafte in navzgor usmerjen pritisk na inflacijo.
"Uspešno smo zaključili napad na tri jedrska mesta v Iranu," je Trump v soboto zvečer zapisal na Truth Social, pri čemer je navedel Fordow, Natanz in Isfahan. "Vsa letala so zdaj izven iranskega zračnega prostora."
Preberi še
Kako bližnjevzhodna kriza vpliva na družbo Petrol?
Petrol pesti predvsem pomanjkanje lastnih rafinerijskih kapacitet.
18.06.2025
Kakšne so napovedi za cene nafte? Vprašali smo analitike
Kaj analitiki napovedujejo cenam nafte?
18.06.2025
Gospodarski obrat: Kripto dol, nafta, orožje in inflacija gor?
Izraelsko-iranski konflikt sproža beg v zatočišča, kriptovalute po uvodnem padcu ustaljeno.
14.06.2025
V televizijskem nagovoru je Trump dejal, da je bil napad — ki ga je potrdil kot skupno operacijo z Izraelom — namenjen uničenju iranskih zmogljivosti za bogatenje urana in jedrskega programa.
Ekonomisti Bloomberga ocenjujejo: ni še jasno, kolikšno škodo je napad povzročil, a verjetno so iranski program občutno upočasnili. Popolna ustavitev bi bila zahtevna. Trump je tudi zagrozil z nadaljnjimi napadi, če Iran odgovori, vendar ni navedel morebitnih ciljev.
Iranski globoko podzemni jedrski objekt Fordow je mogoče prebiti le z naprednimi betonskimi prebojnimi bombami, ki jih imajo samo ZDA. Trump je očitno menil, da je to nujno za dosego cilja končati iranski jedrski program, kljub prejšnjim prizadevanjem za diplomatsko rešitev.
Kaj sledi? Ekonomisti Bloomberga menijo, da bo Iran odgovoril vojaško, saj si režim politično ne more privoščiti neodziva. Možne ima tri možnosti:
1. Iran se je doslej vzdržal napadov na osebje in sredstva ZDA v regiji, da ne bi Washingtona pritegnil v vojno. Zdaj verjetno nima več razloga za zadržanost.
2. Napad na regionalno energetsko infrastrukturo, kar bi lahko ogrozilo njegove nove odnose z nekaterimi zalivskimi arabskimi državami.
3. Zaprtje Hormuške ožine z morskimi minami ali nadlegovanjem ladij, ki plujejo skozi njo. Cena za Teheran bi bila izguba lastnega izvoza nafte in plina.
Vpliv na cene nafte je odvisen od iranskega odgovora — ter morebitnih nadaljnjih potez ZDA — in od tega, ali ter kdaj bo doseženo premirje. Cene so že zrasle z okoli 70 dolarjev za sod ob prvih izraelskih napadih na 77 dolarjev v petek, ko so trgi že vračunavali tveganja za dobavo.
V skrajnem scenariju, če bi Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sod. To bi prizadelo svetovno rast in pognalo cene življenjskih potrebščin navzgor. Bloombergovi ekonomisti ocenjujejo, da bi ameriško inflacijo potrošniških cen lahko poleti dvignilo na skoraj štiri odstotke, kar je precej nad območjem udobja Federal Reserve.
Za Fed in druge centralne banke bi skrb, da se inflacijska pričakovanja odvežejo, otežila spregled šoka in potisnila načrtovana nadaljnja znižanja obrestnih mer v prihodnost.
Iran je vojaško slabši od Izraela, še bolj pa od ZDA. Kljub temu pa z okoli 90 milijoni prebivalcev, približno 450 milijardami dolarjev BDP in znatnim orožjem ostaja nasprotnik, ki lahko ogrozi interese ZDA in Izraela.
Trump očitno verjame, da je bil napad na iranski jedrski program nujen za zagotovitev miru. Lekcija preteklih ameriških posredovanj na Bližnjem vzhodu je, da je posledice težko napovedati in še težje obvladovati.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...