Delnica NLB je bila v sredinem trgovanju z dobrim milijonom evrov najprometnejša delnica ljubljanske borze, a njen donos letos nekoliko šepa. Od viška, ki ga je letos dosegla 19. februarja, pa do danes se je pocenila za okoli 7,4 odstotka. Če gledamo od začetka leta, se je podražila, vendar po donosnosti ne dohaja hitrega tempa indeksa blue chipov SBITOP. Kje so razlogi?
Indeks ljubljanske borze SBITOP se letos lahko pohvali z nadpovprečno rastjo. Ta je nedosegljiva tudi za nekatere njegove člane. Podpovprečna je denimo delnica največje slovenske banke NLB, ki se je letos podražila za okoli 7,5 odstotka, kar je precej skromno v primerjavi z indeksom blue chipov, ki je do vključno srede – kljub torkovemu upadu – pridobil dobrih 20 odstotkov.
Vrednost delnice NLB je lepo napredovala do vključno 19. februarja, ko je dosegla letošnji rekord. Zadnji posel dneva je bil takrat sklenjen pri 148 evrih za delnico, med trgovalnim dnem pa je bil en posel sklenjen celo za evro višjo ceno. Potem pa je prišel 20. januar, ko je največja slovenska banka poročala o rezultatih poslovanja. Napovedi glede prihodkov so izpolnili, pri čistem dobičku pa so bili sedem odstotkov krajši kot v letu 2023.
Preberi še

Razprodaja na Ljubljanski borzi: Najbolj v rdečem Zavarovalnica Triglav in Petrol
Indeks SBITOP Ljubljanske borze je bil v torkovem trgovanju ob blizu štiri odstotke.
04.03.2025

Podcenjene evropske banke pred novim valom prevzemov
Evropske banke so v minulem letu poslovale dobro, zato lahko pričakujemo nov val prevzemov.
26.02.2025

Blaž Brodnjak o rasti NLB: 'Imamo odprte oči in glave'
Ob objavi nerevidiranih podatkov poslovanja v letu 2024, smo govorili z Blažem Brodnjakom.
24.02.2025

Golob slovenskim bankam pristrigel peruti
Čisti dobiček je po obdavčitvi bilančne vsote bank malce upadel, vendar ostaja primerljiv z lanskim.
24.02.2025
Vlagatelje je novica očitno razočarala: medtem ko je bil zadnji posel 19. februarja sklenjen pri 148 evrov za delnico, je bil naslednji dan, torej na isti dan, kot so bili objavljeni rezultati o poslovanju, pri 142 evrov (-4 odstotke). Upadanje pa se ni ustavilo. Najnižjo vrednost letos je delnica NLB dosegla minuli torek, ko smo ob Trumpovih carinah spremljali občutne pocenitve številnih delnic na svetovnih borzah. Zaključni tečaj NLB je v torek znašal 135,50 evra (od vrhunca to pomeni -8,4 odstotka), že naslednji dan pa se je delnica skladno s trgi odbila. Kupec je tako v sredo v zadnjem poslu dneva za vsako delnico plačal 137 evrov.
Kaj je razlog za takšno pocenitev delnice NLB in ali bi se upadanje vrednosti lahko nadaljevalo? Analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika je na vprašanje odvrnil, da je bil glavni poudarek ob objavi zadnjih poslovnih rezultatov sedem odstotkov manjši dobiček, medtem ko sam omenja drugo številko – dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je dosegel 642,6 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot v letu 2023.
Analitik družbe Ipopema Securities Vladan Pavlović, ki podrobno spremlja poslovanje največje slovenske banke, pocenitev v zadnjem času pojasnjuje takole: "Gre predvsem za odziv na nenehne negotovosti v svetovnem merilu (carine, spreminjanje usmeritve ZDA proti Rusiji in EU, razkol v EU glede Ukrajine in korekcija mednarodnih delniških indeksov), ki lahko prej ko slej vplivajo na makrosliko v EU in posledično tudi na Balkanu." Meni, da bi manjše vnovično znižanje vrednosti lahko povzročile tudi razmere v Srbiji.
Pocenitev delnice ima pa tudi dobro stran: "Dejansko se s tem popravkom dividendni donos povečuje." Pavlović še dodaja, da na tej točki ni posebnega razloga za dodatno materialno amortizacijo."
"Banka je dosegla več kot 500 milijonov evrov čistega dobička, njena tržna kapitalizacija pa znaša 2,73 milijarde evrov – kar pomeni, da je vrednotena pri manj kot 5,5-kratniku čistega dobička," pravi Lojze Kozole, Ilirika.
Kozole opozarja na rezultate NLB: bruto posojila skupine so se lani povečala za 19 odstotkov oziroma za skoraj 2,7 milijarde evrov, dosegla pa so 16,7 milijarde evrov ob koncu leta, skupni obseg denarnih vlog v skupini je narasel za sedem odstotkov oziroma za 1,5 milijarde evrov, s čimer se je povzpel na nekaj manj kot 22,2 milijarde evrov. Vse to po njegovem mnenju potrjuje močno pozicijo banke v regiji, zaupanje v njeno blagovno znamko ter lojalnost komitentov in vlagateljev.
Za prevzeme imajo pripravljene štiri milijarde evrov
Banka je dosegla dobrih 500 milijonov evrov čistega dobička, tržna kapitalizacija pa znaša 2,73 milijarde evrov: "To pomeni, da je vrednotena pri manj kot 5,5-kratniku čistega dobička." Kozole se zato kot delničar NLB sprašuje: "Če bi imeli dovolj kapitala, bi kupili banko, ki ima 22 milijard evrov depozitov strank, 16,7 milijarde evrov bruto posojil in ji zaupa več kot 2,8 milijona aktivnih strank, za takšno vrednost, pri kateri bi si celotno investicijo povrnili v nekaj več kot petih letih, nato pa bi bil ves dobiček od tu naprej 'čisti dobiček'? Bi jo kupili pri 10-letnih dobičkih, kjer bi bil v 11., 12. in vseh nadaljnjih letih dobiček praktično že 'brezplačen'? Če je odgovor pritrdilen, potem je banka po trenutnih vrednotenjih ugodna, tudi če bi se njen dobiček jutri prepolovil."
Poleg tega Skupina NLB navaja, tako Kozole, da ima na voljo štiri milijarde evrov za prevzeme, kar v veliki meri izhaja iz razlike med depoziti in posojili: "Seveda je ta številka, skladno z baselskim pravilom, odvisna od tveganosti morebitnih tarč oziroma nove skupine, vendar še vedno ostaja dejstvo, da imajo na voljo sredstva v višini štiri milijarde evrov za širitev, medtem ko znaša njihova tržna kapitalizacija le 2,73 milijarde evrov. In prav ta prevzemna opcija ima svojo vrednost, ki je številni vlagatelji ne upoštevajo."