Blaž Brodnjak o rasti NLB: 'Imamo odprte oči in glave'

Skupina NLB je lani že drugo leto zapored presegla mejo pol milijarde evrov dobička. Ta je bil sicer za sedem odstotkov oziroma dobrih 36 milijonov evrov nižji kot leto prej. Davki so med drugim vplivali na nižji neto dobiček, pravijo v banki. Skupina je lani ustvarila 1,244 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je 14 odstotkov več glede na leto prej. Je pa tudi malenkost nad napovedmi - načrtovali so okoli 1,2 milijarde evrov prihodkov. Leto je sicer zaznamoval uspešen prevzem hrvaške Skupine SLS in Generali Investments Skopje, zagotovo pa tudi neuspeli poskus prevzema Addiko Bank. Veliko rast so zabeležili pri kreditih, kjer pričakujejo nadaljnjo rast,  tudi na področju kreditiranja gospodarstva. 

Banka se usmerja v digitalizacijo in zaščito pred kibernetskim kriminalom. O prihodnjem razvoju banke in bančništva v Sloveniji smo govorili z Blažem Brodnjakom, predsednikom uprave, ki ima odslej sedem članov.  

 

NLB je lani ustvarila višje prihodke, nekoliko nižji dobiček. Kakšen odziv trgov pričakujete letos? Kaj konkretno bo najbolj vplivalo na poslovanje?

 

Najpomembnejše sporočilo je, da je banka iz rednega poslovanja dejansko ustvarila boljše rezultate kot lani. Ko se ti normalizirajo za enkratne učinke, torej ko je šlo za sprostitev določenih davčnih učinkov v letu 2023 in davek na bilančno vsoto, ki je bil uveden z letom 2024, je bilo dobička pred rezervacijami bistveno več.

Leto je predvsem zaznamovala obsežna rast posojilnega portfelja, tako pri poslovanju s prebivalstvom kot gospodarstvom na vseh trgih, kjer smo prisotni ter uspešno izveden prevzem največje lizinške družbe v Sloveniji, in s tem seveda posredno tudi manjši vstop na hrvaški trg.

Ravno kreditna aktivnost, ki se je močno povečala, je presenetila tudi vas. Čemu konkretno pripisuje tako velik skok?

Menim, da gre za normalizacijo in približevanje razvitosti drugim trgom. Stopnje gospodarske rasti na trgih, predvsem izven Slovenije, so na ravneh med tremi in štirimi odstotki, medtem ko srce Evropske unije raste praktično s stopnjo pod enim odstotkom oziroma stagnira. Slovenija je rasla z 1,6-odstotno stopnjo.

Če pogledate obseg posojil gospodarstvu in prebivalstvu v tej regiji v bruto družbenem proizvodu in to primerjajte z najrazvitejšimi evropskimi trgi, vidite, da smo na tretjini, ponekod morda na polovici dolgoročnega potenciala. Gre torej za normalizacijo. Če rastete iz nizke osnove, so stopnje rasti lahko hitro visoke. Seveda smo veseli, da lahko delujemo v regiji, ki ima takšne stopnje rasti in takšno perspektivo. 

Kako načrtujete uresničevanje celotnega potenciala? Kaj pričakujete letos na področju kreditov? Predvsem zaradi negotovih gospodarskih razmerah in ohlajanju trgov, ob tem pa tudi pričakovanju upada potrošnje.

V veliki meri je to odvisno od pričakovane stabilizacije kriznih razmer v Evropi. Govori se o takšni ali drugačni obliki sklepanja premirja v Ukrajini in s tem povezanega odboja gospodarske aktivnosti. Predstavljajmo si lahko, kaj bi obnova Ukrajine pomenila za celotno evropsko gospodarstvo. Velika vlaganja zagotovo sledijo v obrambni industriji, tu ni več dvoma. Posledično bodo vlaganja prisotna tudi v gradbeništvu in nekaterih drugih ključnih panogah, tudi avtomobilski, ki se bo preusmerila v napajanje obrambne industrije in bo imela multiplikativne učinke na druge panoge.

Računamo, da bo prišlo do nekega ogrevanja ekonomske aktivnosti, in če se vzpostavi pozitivno čustveno okolje, tudi za ljudi, pride do premirja, do odboja, računamo tudi na dvig potrošnje. Seveda so to lahko špekulacije, pričakovanja, a ocenjujem, da bodo razmere vsaj stabilne in da se ne bodo poslabševale.

Katere poslovne segmente v tem trenutku največ kreditirate in v katere panoge, bi morda želeli še močneje vstopiti?

Značilnost našega portfelja je velika razpršenost, ki sledi veliki razpršenosti slovenskega gospodarstva. Če pogledate strukturo slovenskega gospodarstva, je med najbolj raznolikimi v Evropi, sodimo pa tudi med najbolj industrializirane države. Delež industrijske proizvodnje v družbenem proizvodu je med najvišjimi v Evropi.

Struktura našega portfelja sledi tej sestavi gospodarstva. V regiji so ponekod rahlo drugačne porazdelitve, ampak nikjer nimamo velikih izpostavljenosti do nobene posamične panoge. Spremljamo predvsem denarni tok. Kjer se vzpostavijo pogoji za nova plodna vlaganja in ustvarjanje denarnega toka, tam boste vedno našli bančni denar.

Kaj pa kreditiranje obrambne industrije in ESG poročila, kako bi to šlo z roko v roki?

NLB tega neposredno ne bo izvajala in temu smo se zavezali. V svojem vrednostnem sistemu smo pacifisti, pripravljeni smo podpirati vse, kar ščiti življenja, ne pa to, kar jemlje življenja.

Zgodba z Addiko Bank na Hrvaškem po mnenju nekaterih analitikov še ni končana. Kakšni so vaši nadaljnji načrti tako za Addiko Bank kot za celoten hrvaški trg, kamor še niste vstopili, kot ste želeli?

O Addiko Bank ne morem govoriti javno. NLB in Addiko Bank sta javni delniški družbi. Nikoli nismo tajili, da bi bili še vedno zainteresirani pojaviti se kot morebitni kupec. Za to pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Za vsakega kupca, ki se pojavi, mora biti tudi voljan prodajalec. Videli bomo, kako se bo to odvijalo.

Naši načrti ne slonijo izključno na tem potencialnem projektu, niti ne slonijo izključno na vstopu na hrvaški trg. Pri komuniciranju nove strategije smo bili jasni, da bomo organsko rasli brez kakršni koli prevzemov z visokimi stopnjami. Z letno rastjo med osem in devet odstotki bi do leta 2030 prišli do 44 ali 45 milijard evrov bilančne vsote.

Če bi se spotoma pojavile morebitne priložnosti za nakupe banke v Albaniji, Federaciji Bosne in Hercegovine ali še kje drugje na naših ciljnih trgih, mogoče tudi v zavarovalni panogi, smo tudi to jasno povedali, da bi bili zainteresirani. Prav tako nas zanima  lizing, pa tudi vstop v finančno tehnološka podjetja. Nedavno smo objavili nakup platforme za trgovanje z avtomobili (doberavto.si). S tem naslavljamo celovito verigo mobilnosti, preko našega lizing pogona. Imamo odprte oči in glave in res temeljito analiziramo morebitne priložnosti.

Kako zanimive bi bile za vas neobanke? Vemo namreč, da potiskajo tradicionalno bančništvo k pospešeni digitalizaciji.

Mi temu sledimo. Trdim, da je domača naloga tradicionalnih igralcev, da povsem izenačimo uporabniško izkušnjo teh novih ponudnikov, in za to si tudi prizadevamo. V NLB smo začeli veliko vlagati v to, zato so tudi lani stroški malo bolj narasli, kot je bilo morebiti pričakovano, saj smo se zavestno odločili, da bomo pospešili vlaganja v transformacijo našega poslovnega modela v pretežno digitalnega. Želimo si, da bi leta 2030 več kot 80 odstotkov vseh rutinskih standardnih transakcij izvajali preko mobilnega telefona. S tem sledimo uporabniški izkušnji neobank. Ali  se bo pri tem pojavila priložnost nakupa kakšne, ne izključujemo. V globalnem kontekstu si seveda ne moremo tega privoščiti.

V veliki meri bomo delali na tem, da se sami preoblikujemo na način, da bo naša uporabniška izkušnja povsem primerljiva s tistimi, ki jih ponujajo neobanke. Na področju plačilnega prometa bo zagotovo prisotnih veliko morebitnih dilem. Od blizu in temeljito spremljamo vsakršne morebitno tovrstno priložnost.

Da je digitalizacija vse pomembnejša tema znotraj bančništva, kaže tudi dejstvo, da se bo vaš sedmi član uprave  Reinhard Höll ukvarjal prav s tem področjem. Ko pravite, da bo do 2030 večina storitev na telefonih, kaj to konkretno pomeni? Za kaj bomo sploh še morali fizično obiskati banko? Kdaj bomo lahko kredite uredili preko telefona?

To lahko storite že danes. Danes vam ni treba priti v poslovalnico, razen v primeru enega produkt, in sicer najema stanovanjskega posojila, zavarovanega s hipoteko. Danes lahko 24 ur na dan preko video klepeta s kontaktnim centrom sklenete posel ob dveh ponoči s katerega koli konca sveta. Preko mobilne aplikacije lahko danes dvignite kartični limit, odobrite limit na transakcijskem računu ali si uredite potrošniško posojilo do 40.000 evrov v nekaj korakih in petih minutah. Sklenete lahko varčevalni račun, vezano vlogo itd. Dodali bomo tudi trgovalne platforme, povezovali se bomo z neobrokerji, dodajali bomo dodatne zavarovalne storitve, storitve upravljanja premoženja in se tako postopoma v nekaj letih povsem izenačili z neobankami.

Česar še neko resno obdobje ne morete pričakovati je trgovanje s kriptovalutami, ker je v Sloveniji prisoten sentiment zaščite potrošnikov na način, bog, ne daj, da pride do morebitnega zloma vrednosti teh kriptozapisov. Verjemite, da bi bil prvi naslovljen za odškodovanje v tem primeru banka in tega si banka ne more privoščiti. Tveganja ugleda je preprosto preveliko.

STA

 

Vse večja digitalizacija prinaša tudi vse večja kibernetska tveganja.

To je ključen izziv. Danes v bančništvu ni več prevladujoča oblika kreditno tveganje. Portfelj imamo tako razpršen, da nas nek zlom, pa četudi celotne panoge, ne pretrese do te mere, da bi bilo naše poslovanje ogroženo.

Kibernetska tveganja so pa izrazita. Predstavljajte si, da 48 ur niste na razpolago strankam. Kaj to pomeni? Na svetu ni banke, ki bi preživela tako imenovani "bankrun" (beg depozitov oziroma beg deponentov, op.s.). Kibernetska tveganja so v osrčju našega interesa. Že zdaj vlagamo skoraj 10 milijonov letno za zaščito informacij, podatkov in premoženja strank in banke. To bo daleč daleč največji izziv v prihajajočem obdobju.

Kolikor je digitalizacija na ena strani velika prednost, kar olajšuje naša življenja, po drugi strani prinaša nova tveganja, ki jih moramo razumeti in jih aktivno upravljati. To ni tako preprosto. Ljudje kar prosto posredujejo uporabniško ime in geslo na podlagi nekih goljufivih klicev ali sporočil in tako naprej in o tem se moramo vsi skupaj kolektivno  izobraževati ves čas ter biti skrajno previdni.

Kako menite, da bo potekalo konsolidacija bančništva v naslednjem desetletju ali pa recimo do leta 2030? Kako konkretno vidite tudi sebe, svojo banko?

Konsolidacija v regiji, v kateri poslujemo, se bo odvijala naprej. Prepričan sem, da tudi v Sloveniji še ni zaključena, kljub temu, da imamo dve banki, ki imata zelo močan tržni položaj. Addiko Bank je bil tak primer, govorilo se je o prodaji Deželne banke. Imamo še hranilnice. Proces konsolidacije torej še ni zaključen.

V petih do sedmih letih bomo imeli morda šest bank. Tri velike stebre in še tri srednje velikosti in morda še kakšno hranilnico.

Podobno se bo dogajalo na področju celotne regije. Srbija se zdi najbolj zanimiva za mnoge vlagatelje, ker je največji trg in ima velike stopnje rasti. Hrvaška ima prisotno veliko število močnih mednarodnih igralcev. Drugje pa bo prihajalo do intenzivnejše konsolidacije.

Rekli ste, da vidite močno rast v Srbiji.

Srbija izrazito hitro raste in je tudi pri deležu posojil prebivalstvu in gospodarstvu v primerjavi z mednarodnimi trgi, najnižje. Predvsem Beograd, Vojvodina in Zahodna Srbija imajo veliko potenciala. Odpirajo se nove možnosti, tudi proti jugu se odpira veliko cestnih povezav, dunajska magistrala proti romunski meji. To odpira velike priložnosti za gospodarski razvoj, tudi lajša življenje ljudi in računamo, da bomo v Srbiji lahko dosegali relativno gledano najvišje stopnje rasti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar