Podcenjene evropske banke pred novim valom prevzemov

Makroekonomsko okolje je v zadnjih dveh letih naklonjeno bankam. Z visokimi ključnimi obrestnimi merami so ustvarjale velike obrestne prihodke. Analitiki so zato pričakovali rast prihodkov v zadnjem trimesečju leta 2024. Te poganjajo še vedno veliki obrestni prihodki ter veliki prihodki iz investicijskega bančništva, je pisal Reuters. Sezona poročanja rezultatov bank se zaključuje.

Analitiki so višali svoje napovedi za četrto četrtletje zaradi pričakovanja, da se neto obrestni dohodki – razlika med tem, kar banke zaslužijo s posojili, in plačilom za depozite – zmanjšujejo počasneje, kot je bilo napovedano. Zaradi upadajočih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) analitiki vseeno niso prepričani, da bodo banke tudi v letu 2025 dosegle načrte.

Evropske banke so podcenjene

Evropska bančna panoga je še vedno podcenjena, je pokazala analiza analitičarke Bloomberga Adria Marine Petrov Savić. Razmerje P/E (price-to-earnings) med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico je za evropske banke pri 6,3-kratniku. Za primerjavo, pri ameriških bankah, ki so uvrščene v indeks S&P 500, je razmerje pri 13,8. Razmerje za evropski indeks Stoxx Europe 600 je pri 14,7-kratniku, pri ameriškem indeksu S&P 500 pa pri 26,5-kratniku.

Kazalec P/B (price-to-book), ki kaže razmerje med tržno ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice, je za evropske banke pri 0,9-kratniku. Nizko razmerje pod ena kaže na podcenjenost podjetja oziroma v tem primeru celotne panoge, hkrati pa gre za najvišje razmerje po letu 2010. Pri ameriških bankah iz indeksa S&P 500 je razmerje pri 1,4-kratniku. Kazalnik za evropski indeks Stoxx Europe 600 je pri 2-kratniku, za ameriški indeks 500 ameriških delniških družb S&P 500 je kazalnik pri 5,1-kratniku.

Vlagatelji donose obravnavajo kot vzdržne, nižje razmerje kazalnika lahko nakazuje na pričakovanja, da se bodo rezultati v prihodnje poslabšali.

Dobičkonosnost se krepi

Poslovanje evropskih bank podrobneje spremljajo v Evropski konfederaciji bank (EDF). Podatki za leto 2024 še niso na voljo, analiza iz leta 2023 pa kaže, da je kazalec (RoE) razmerja med čistim dobičkom in povprečnim kapitalom v poslovnem letu okreval. RoE je ključni kazalnik za oceno privlačnosti bančnega sektorja za vlagatelje. Vrh je dosegel leta 2007, ko je znašal 10,6 odstotka. Med finančno recesijo je kolapsiral in bil nekaj let negativen, nato pa si je do leta 2019 opomogel na pet odstotkov. V času prvega vala pandemije je znova upadel na 1,9 odstotka, nato pa zrasel in v letu 2023 dosegel 8,6 odstotka.

Slovenske banke veljajo za nadpovprečno dobičkonosne. V letu 2023 so dosegle 16,8-odstoten RoE. V letu 2022 in 2023 so banke v vseh evropskih državah dosegle pozitiven RoE. V večini držav je bil dvomesten. Najvišji RoE so dosegle banke na Cipru in Madžarskem, kjer je bil 21,8-odstoten. Le v štirih državah je bil kazalnik nižji od 10 odstotkov: v Nemčiji, Franciji, na Irskem ter v Luksemburgu, kažejo podatki EDF. Najnižji RoE so v 2023 dosegle nemške banke pri 5,7 odstotka. Kot so pokazali podatki Evropskega bančnega organa (EBA), se je dobičkonosnost evropskih bank v 2024 še okrepila. Ob koncu leta je zrasla na 11,9 odstotka.

Obrestne marže upadajo

Neto obrestna marža bank je v 2024 začela upadati. Neto obrestno maržo (NIM) banke zaslužijo s kreditnimi produkti, kot so posojila, ter so zmanjšane za obresti, ki jih plačajo imetnikom depozitov. Vrh je neto obrestna marža dosegla v prvem trimesečju 2024, ko je zrasla na 1,69 odstotka, od takrat je upadla na 1,66 odstotka, kažejo podatki EBA. Čeprav se pričakujejo nadaljnja nižanja ključnih obrestnih mer, so banke še naprej krepile svoje neobrestne prihodke in vzpostavile varovanja pred tveganji, da bi ohranile ugodnosti višjih obrestnih mer za daljši čas, so zapisali v skladu TwentyFour.

Posojilna aktivnost nizka, slabih posojil malo

Posojilna aktivnost evropskih bank se je v letu 2023 povsem upočasnila in je skoraj stagnirala. V letu 2024 se je zaradi upadanja obrestnih mer znova okrepila, vendar ostaja najnižja po letu 2015. Z rastjo obrestnih mer se je najbolj okrepilo povpraševanje po potrošniških posojilih.

Delež depozitnih obveznosti glede na bilančno vsoto je po triletnem pozitivnem trendu, ki se je končal leta 2021, rahlo upadel in leta 2023 dosegel 57,1 odstotka. Najmanjši delež vlog v skupnih sredstvih, zabeleženih v letu 2023, je bil na Irskem in Danskem, kjer je bil pri 30,3 oziroma 31,4 odstotka, kažejo podatki EBF. Države z največjim deležem vlog za financiranje sredstev bančnega sektorja so bile Hrvaška, Slovenija, Ciper, Portugalska in Grčija. Pri vseh je delež vlog v bilančni vsoti presegal 76 odstotkov.

Banke so zaradi visokih vlog gospodinjstev in nefinančnih družb visoko likvidne, delež slabih posojil v bruto dohodku evropskih bank pa je majhen – manjši od dveh odstotkov – kar pomeni, da je eden izmed najmanjših v zadnjih desetih letih, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB). V Sloveniji je delež slabih posojil malo večji, tik nad tremi odstotki.

Kljub okolju zvišanih obrestnih mer evropske banke še vedno izkazujejo odpornost pri meritvah kakovosti posojil. Nekaj ​​težav je v segmentu poslovnih nepremičnin, v skladu TwentyFour dodajajo, da je izpostavljenost poslovnim nepremičninam omejena, razen pri peščici manjših bank.

Delnice evropskih bank rasle bolj od veličastnih sedem

Evropski indeks bank (Euro Stoxx Banks) je od začetka leta 2014 do februarja ustvaril 26-odstotno rast in tako presegel druge panoge. Za primerjavo, evropski delniški indeks EuroStoxx 600 je v istem času zrasel za šest odstotkov.

Če pogledamo gibanje delnic od začetka leta 2022, se je indeks evropskih delnic izkazal bistveno bolje od evropskega indeksa Stoxx Europe 600. Indeks evropskih bank je zrasel za 66 odstotkov, medtem ko je indeks Stoxx Europe 600 za 5,6 odstotka. Indeks evropskih bank se je izkazal tudi bolje od indeksa veličastnih sedmih tehnoloških podjetij, ki je od začetka 2022 zrasel za 50 odstotkov. Za primerjavo smo na graf dodali še delnico NLB, ki je od začetka leta 2022 zrasla za skoraj 71 odstotkov.

Evropske banke so v minulem letu poslovale dobro. Vlagatelji so to opazili, kar se tudi kaže v veliki rasti delnic evropskih bank v 2025. V skladu TwentyFour ocenjujejo, da so banke v dobrem položaju, da se spoprimejo z negotovimi trgi, ki so pred nami.

Indeks delnic evropskih bank že drugo leto zapored dosega dvomestno stopnjo rasti, kar se je nazadnje zgodilo v obdobju pred finančno krizo iz leta 2008. Indeks delnic evropskih bank je dosegel najvišjo raven po aprilu 2011. Za razliko od obdobja pred letom 2008 je bila tokrat rast dosežena po letih rasti kapitala. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov in rasti vrednosti delnic so bankirji radostno razpoloženi, nekateri se pripravljajo za prevzeme tekmecev, kar bo sprožilo naslednji val konsolidacije, je še pisal Reuters.

Svojo srečo je poskusila banka Unicredit, in sicer s prevzemom nemške Commerzbank. NLB je v letu 2024 poskusila s prevzemom avstrijske Addiko Bank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar