Golob slovenskim bankam pristrigel peruti

Za slovenske banke je bilo tudi leto 2024 odlično. Dobri časi za banke so se začeli poleti 2022. Takrat je Evropska centralna banka (ECB) v želji po ukrotitvi inflacije prvič zvišala ključne obrestne mere. Takrat so začeli rasti tudi obrestni prihodki bank. V prvi polovici leta 2020 so jih slovenske banke ustvarile za 324 milijonov evrov. V 2023 so zrasli na 661 in v 2024 na 796 milijonov evrov. Na celoletni ravni se je učinek višjih obrestnih mer sprva pokazal leta 2023. Obrestni prihodki so poskočili z 884 milijonov na 1,834 milijarde evrov.

V 2024 so kljub začetku nižanja ključnih obrestnih mer zrasli za 15,8 odstotka in dosegli 2,124 milijarde evrov. S tem so tudi presegli obrestne prihodke iz leta 2009. Najvišje obrestne prihodke so slovenske banke ustvarile oktobra in decembra 2023, ko so znašali 140 milijonov evrov. ECB je z rezi začela junija. Obrestni prihodki so se na mesečni ravni malo znižali, vendar so ostali v razponu med 125 in 129 milijoni evrov.

Neobrestni prihodki rastejo hitreje kot obrestni

Odhodki od obresti, to so obresti, ki jih banke plačujejo za vezavo vlog, so zrasli za 42,4 odstotka na 558 milijonov evrov. Slovenske banke so v letu 2024 ustvarile 1,566 milijarde evrov čistih obresti. Ob tem so ustvarile še 720 milijonov evrov neobrestnih prihodkov, kar je medletno 34,5 odstotka več kot v 2023. Skupni dohodek bank je v 2024 zrasel za 15,6 odstotka na 2,286 milijarde evrov.

Banke trenutno še ustvarjajo visoke dohodke, saj poslujejo v zanje ugodnem gospodarskem okolju. Za leto 2025 v Banki Slovenije (BS) pričakujejo manj ugodna gibanja. Tu mislijo predvsem na najbolj verjetno nadaljnje nižanje obrestnih mer ECB in posledično nižje obrestne mere na finančnih trgih. Te bodo negativno vplivale na obrestne prihodke bank. ''Rast bo v prihodnjem letu prešla v upad, ki se bo pokazal tudi v slabših poslovnih rezultatih bank,'' so zapisali v BS.

Graf kaže, da so obrestni prihodki, zgodovinsko gledano, vedno močno presegali neobrestne. Obrestni prihodki bodo nižji predvsem zaradi nižjih obrestnih mer likvidnih naložb in posojil z variabilno obrestno mero. Za zdaj tudi ne kaže, da bi lahko banke upad neto obresti nadomestile s (povečanim) kreditiranjem. ''Kljub temu pričakujemo, da bodo predvidoma tudi v naslednjem letu še vedno ustvarjale višji dohodek in poslovale s precej višjimi maržami kot pred začetkom obdobja zviševanja obrestnih mer.''

Dobiček po obdavčitvi upadel zaradi davka

Operativni stroški bank so lani zrasli za 22,3 odstotka in presegli milijardo evrov. Višji operativni stroški so posledica vračunavanja davka na bilančno vsoto. Skupni neto dohodek je znašal 1,27 milijarde evrov.

Vlada je v 2023 za potrebe obnove po poplavah uvedla davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. Davek je začela pobirati z letom 2025. Ob trenutni bilančni vsoti (54,235 milijarde evrov) letni davek znaša približno 108,5 milijona evrov. V petih letih bo država pobrala več kot pol milijarde evrov.

Neto oslabitve in rezervacije na ravni slovenskega bančnega sistema so bile v 2024 s 70,5 milijona evrov precej višje kot v 2023. Glede na višino ustvarjenega bruto dohodka bank pa ostajajo pri treh odstotkih nizke. Po odštetju oslabitev so banke ustvarile skoraj 1,2 milijarde evrov dobička pred obdavčitvijo. To je 5,5 odstotka več kot v 2023. Davki bankam so se povečali za 221,1 odstotka. Skupno so plačale 124,9 milijona evrov davkov, medtem ko so jih v letu 2023 plačale za 38,9 milijona evrov. Čisti dobiček je zato upadel za 2,1 odstotka na 1,075 milijarde evrov.

Banke ostajajo visoko plačilno sposobne, čeprav so se vrednosti nekaterih indikatorjev poslabšali. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je v 2024 upadel s 335 na 315 odstotkov. Vseeno ostaja visoko nad minimalno regulatorno zahtevo, ki je postavljena pri sto odstotkih in je med najvišjimi v evrskem območju.

Rast stanovanjskih posojil se je pospešila

Kreditiranje gospodinjstev se je v letu 2024 krepilo, med novoodobrenimi posojili so še naprej prevladovala potrošniška posojila. Njihova rast pa se je proti koncu leta upočasnila. Vrh je dosegla junija, ko je na medletni ravni dosegla rast pri 16,6 odstotka. Decembra se je rast upočasnila na 13,5 odstotka. Slovenske banke so v 2024 skupno vrednost potrošniških posojil povečale za 377 milijonov evrov. Hkrati se je predvsem v drugi polovici leta zaradi nižjih obrestnih mer okrepila rast stanovanjskih posojil. Še naprej upadajo posojila podjetjem. Upadanje se je v drugi polovici leta malo upočasnilo, vendar upadajo že 17 zaporednih mesecev.

Zaradi upadanja obrestnih mer mejnega depozita in s tem obrestnih prihodkov od vezave likvidnih sredstev pri ECB so banke letos likvidna sredstva začele usmerjati predvsem v nakup dolžniških vrednostnih papirjev in kreditiranje, piše BS. ''Zaradi pričakovanja o nadaljnjem zmanjševanju ključnih obrestnih mer ECB se bo preusmerjanje likvidnih sredstev verjetno nadaljevalo,'' še ocenjujejo.

NLB nižje obrestne mere nadomestila z rastjo posojil

V četrtek je o poslovanju v 2024 poročala NLB. Skupina je lani ustvarila 1,244 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot v 2023 in malenkost nad napovedmi. Načrtovali so jih za približno 1,2 milijarde evrov. Čistega dobička je bilo 514,6 milijona evrov ali sedem odstotkov manj kot leto pred tem - v 2023 ga je bilo 551 milijonov evrov. Analitikov so za Skupino NLB napovedovali 520 milijonov evrov čistega dobička.

Skupina je v zadnjem četrtletju nadomestila padajoče obrestne mere z rastjo posojil in različnimi blažilnimi ukrepi. Čisti obrestni prihodki na letni ravni so se zvišali za 12 odstotkov na 934,2 milijona evrov. Zelo izrazit je bil v 2024 po navedbah NLB zagon posojilne aktivnosti. Bruto posojila so se povečala za 19 odstotkov in dosegla 16,721 milijarde evrov.