Dobiček NLB še raste na krilih visokih obrestnih prihodkov

Skupina NLB po lanskem rekordnem poslovanju tudi v prvi polovici leta ohranja rast dobička. V drugem četrtletju je ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je dvoodstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem. Zmerna rast je predvsem posledica manj sproščenih rezervacij in oslabitev za kreditno tveganje ter višjega davka zaradi dividend. K dobičku pa močno prispeva tudi precejšnje povečanje čistih obrestnih prihodkov, saj so ti v prvem polletju glede na enako obdobje lani zrasli za 68 odstotkov. 

Do konca junija so ustvarili 242,7 milijona evrov čistega dobička, medtem ko so v prvem lanskem polletju 287 milijonov evrov. Na dobiček prvega polletja leta 2022 je pomembno vplivalo negativno dobro ime iz prevzema N Banke, so danes sporočili iz NLB.

Čisti obrestni prihodki so v drugem četrtletju znašali 201 milijon evrov, kar je 12 odstotkov več na četrtletni ravni. To je posledica obrestnega okolja, zlasti na področju posojil podjetjem in stanj v centralnih bankah. Obenem je bila rast obrestnih odhodkov povezana predvsem z zvišanjem depozitnih obrestnih mer in večjimi odhodki zaradi zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, pojasnjujejo v poročilu.

Skupaj so ustvarili 269,7 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 11-odstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem. "Izključujoč neponavljajoče se dogodke je bila rast poslovanja pred oslabitvami in rezervacijami v primerjavi s preteklim četrtletjem 25-odstotna," pojasnjujejo v NLB. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je v primerjavi s prvim četrtletjem povečal za 17 odstotkov in je bil 146,1 milijona evrov. 

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile v drugem četrtletju sproščene v neto znesku 11,5 milijona evrov, kar gre pripisati predvsem pozitivnim učinkom uspešne izterjave predhodno odpisanih terjatev zaradi ugodnega okolja za reševanje slabih posojil, ugodnemu razvoju portfelja, poplačilom v segmentu podjetij ter spremenjenim parametrom tveganja. Strošek tveganja je bil v prvem polletju negativen, pri 38 bazičnih točkah.

Čisti neobrestni prihodki so v drugem četrtletju dosegli 68,7 milijona evrov, kar je devetodstotno povečanje v primerjavi s predhodnim četrtletjem, to pa je mogoče pripisati za 2,4 milijona evrov višjim čistim opravninam. To je posledica predvsem boljših rezultatov kartičnega poslovanja, ki izvirajo iz večje gospodarske aktivnosti v večini bančnih članic, ter dejstva, da so na redne čiste neobrestne prihodke v prvem četrtletju močno vplivali odhodki za regulatorne stroške v slovenskih bankah. 

Ob polletju rast kreditov večja od rasti depozitov

Kljub zahtevnemu okolju obrestnih mer so se bruto posojila strankam povečala za 292,3 milijona evrov ali dva odstotka v primerjavi s predhodnim četrtletjem, večjo rast pa so imele banke na območju jugovzhodne Evrope, v segmentih prebivalstva, podjetij in države. "Kot je bilo pričakovati, se je povpraševanje po novih posojilih upočasnilo, kljub temu pa so bili v segmentu prebivalstva doseženi dobri rezultati," navajajo.

Povpraševanje po posojilih v segmentu podjetij se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnima četrtletjema okrepilo za približno 250 milijonov evrov posojil. Kot so pojasnili, je v Sloveniji na rast bruto posojil podjetjem in državi negativno vplival ugoden razvoj razmer v energetskem sektorju po normalizaciji krize, ki je v prvem četrtletju privedel do poplačila sindiciranih posojil. 

 

 

"Depoziti ostajajo najbolj pomemben in hkrati najbolj stabilen vir financiranja," pravijo v NLB. Približno 80 odstotkov depozitov fizičnih oseb je bilo vključenih v sistem zajamčenih vlog, kar je v tako negotovih časih za svetovni bančni sektor izredno pomembno.

 

Baza depozitov se je v drugem četrtletju povečala, še posebno depoziti prebivalstva, kjer je bila zabeležena dvoodstotna rast glede na predhodno četrtletje; ti so se povečali za 217 milijonov evrov. Ob tem  so imeli nekaj odlivov v segmentu države, kjer je prišlo do znižanja za 56 milijonov evrov. 

 

V primerjavi s koncem lanskega leta je banka ohranila tržni delež na področju depozitov fizičnih oseb v višini 27,6 odstotka. Kazalnik LTD, ki kaže na razmerje med krediti in depoziti, je na ravni skupine ob polletju znašal  67,4 odstotka, kar pomeni zvišanje za 1,5 odstotne točke v primerjavi z enakim obdobjem lani. "To kaže, da je bila rast kreditov večja od rasti depozitov," poudarjajo v NLB.

Vpliv poplav na poslovanje zmeren, stroški tveganja navzdol

NLB izboljšuje napoved glede stroškov tveganja za letošnje leto na manj kot 15 bazičnih točk, predhodno pa so napovedali stroške tveganja med 30 in 40 bazičnimi točkami. "To je posledica močnih temeljnih trendov in ne glede na nedavne poplave v Sloveniji, ki so močno prizadele javno infrastrukturo ter številna gospodinjstva in podjetja. Trenutna ocena kaže, da bo vpliv na njeno poslovanje zmeren, vendar je ta ocena preliminarna in se bo razvijala, ko bodo zbrane celovitejše analize in povratne informacije strank," zagotavljajo v NLB. Ob tem proaktivno sodelujejo s svojimi strankami in jim po potrebi ponujajo tudi finančno (likvidnostno) pomoč.

Kot so navedli, se je izboljšalo tudi pričakovanje ustvarjanja kapitala in posledično povečanja taktične zmogljivosti za združitve in prevzeme. "Nominalni znesek izplačil dividend ostaja nespremenjen, kar posledično povečuje taktično zmogljivost za združitve in prevzeme, in sicer od približno štiri milijarde na več kot štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive," navajajo.

Boljša kot prej je pričakovana kakovost sredstev, ki vodi tudi do zvišane napovedi pričakovane donosnosti lastniškega kapitala, kot tudi normalizirane donosnosti lastniškega kapitala. Donosnost lastniškega kapitala bo v letu 2023 predvidoma nad 15 odstotki (pred tem nad 14 odstotki), ravno tako pa naj bi normalizirana donosnost lastniškega kapitala presegla 20 odstotkov (glede na prejšnje obete v višini 18 odstotkov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar