Kako se NLB meri z bankami iz sosednjih držav

Nova Ljubljanska banka (NLB) bo danes razkrila poslovne rezultate v drugem trimesečju oziroma v prvem polletju. V prvem četrtletju je poslovala rekordno. Pogledali smo, kako se primerja s konkurenti iz sosednjih držav. Poslovanje smo primerjali z avstrijskimi BKS, Erste Bank in Addiko Bank, italijansko Inteso Sanpaolo ter madžarsko OTP bank, ki jih najpogosteje omenjajo.

Zakaj je NLB težko primerljiva z omenjenimi bankami?

''NLB je zaradi sestave skupine in izjemno velike izpostavljenosti do držav regije Adria izjemno težko ovrednotiti z neposredno primerjavo z drugimi bankami v regiji srednje in vzhodne Evrope," nas je opozoril Gregor Grmek iz Capital Genetics, strokovnjak s področja vrednotenja podjetij.

Da se omenjene banke močno razlikujejo, kaže že tržna kapitalizacija. Intesa Sanpaolo je od NLB 27-krat večja. OTP banka, ki je lastnica Nove KBM in SKB Banke, je po tržni kapitalizaciji od NLB večja za več kot šestkrat. Avstrijska Erste Bank je devetkrat večja.

Koliko prometa je z delnicami?

Tudi tu močno izstopa Intesa Sanpaolo. Z njenimi delnicami je bilo v letu 2023 povprečno na dan za 249 milijonov evrov prometa. Sledi Erste Bank, s katere delnicami se na dan povprečno opravi za slabih 20 milijonov evrov prometa. Delnice z večjim dnevnim prometom so bolj likvidne. Obseg poslov je še pomemben kazalnik, saj meri relativno pomembnost katerega koli dogodka ali poteze na trgu. ''Bolj likvidna bo delnica, bolj bo širok nabor institucij, ki si jo bodo lahko privoščile držati, saj bodo lahko delnico relativno hitreje prodali, če bi bilo to treba. Denimo povprečni dnevni promet z delnicami NLB se meri v sto tisočih evrih, OTP Group in Erste Group pa v več deset milijonov,'' je povedal Grmek.

NLB po marži pri vrhu

Pri operativni marži je najvišje v zadnjih letih ustvarjala NLB. V prvem trimesečju jo je prehitela Erste Bank. Najmanjšo dosega Addiko Bank. Iz podatkov je še razvidno, da so vse banke v prvem trimesečju let povečale operativno maržo. Ta kaže, koliko dobička podjetje ustvari na evro prodaje po plačilu stroškov, kot so proizvodnja, plače in surovine, vendar pred plačilom obresti ali davkov.

Z rastjo obrestnih mer rastejo tudi neto obrestni prihodki, kar se odraža v izraziti rasti dohodka bank. Med omenjenimi bankami je prav pri NLB najbolj vidna rast neto obrestnih prihodkov. Ti so banki zrasli že leta 2021, medtem ko je pri drugih bankah rast vidna šele leta 2022. Leta 2022 je k veliki rasti prispeval prevzem N Banke. Leta 2021 so močno rast zabeležili zaradi velike rasti posojil in pomembnega prispevka prevzema Komercijalne banke.

NLB in OTP z največjo donosnostjo na kapital

Med omenjenimi šestimi bankami je NLB leta 2022 dosegla največjo donosnost lastniškega kapitala. V tem letu je celo presegla 20 odstotkov, v prvem trimesečju pa zdrsnila na dobrih 14 odstotkov. Najbližje NLB je bila OTP, ki jo je v začetku leta tudi presegla. Več kot 10-odsotno donosnost lastniškega kapitala dosega še Erste Bank. Donosnost na kapital velja za merilo donosnosti družbe in njene učinkovitosti pri ustvarjanju dobička. Večja ko je donosnost lastniškega kapitala, učinkovitejše je podjetje pri ustvarjanju prihodkov in rasti iz lastniškega financiranja.

Analitiki Bloomberga priporočajo nakup delnice NLB

Kaj o šestih bankam menijo analitiki Bloomberga? Nakup katerih delnic priporočajo? Glede NLB so analitiki povsem enotni in predlagajo nakup delnice. Večina jih predlaga tudi nakup delnic Erste Bank, OTP in Intese Sanpaolo. Za BKS Banko analitiki Bloomberga niso podali priporočil.

Evropske banke z rekordnimi dobički

Banke po Evropi žanjejo rekordne dobičke. Leta 2022 je 10 največjih ustvarilo največje dobičke po letu 2007. Skupaj jih je bilo za 43 milijard evrov, leta 2007 pa 43,2 milijarde. Veliki dobički sovpadajo z višino ključnih obrestnih mer. Evropska centralna banka (ECB) je leta 2022 začela višati ključne obrestne mere, kar je zvišalo obrestne mere posojil in dobičke bank. Ker obrestne mere še naprej rastejo tudi letos in bodo še nekaj časa visoke, je pričakovati, da bodo banke dobičkonosne tudi v letošnjem in prihodnjem letu.

Čisti prihodki iz obresti bank pa po ocenah analitikov v prihodnje več ne bodo rasli s sedanjo hitrostjo. V prihodnje bodo banke več morale plačevati za vloge. Komitenti v nekaterih državah višje obrestne mere že iščejo drugod.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar