Na kaj se pozablja, ko NLB primerjamo z drugimi bankami

Kaj moramo vedeti, ko želimo NLB primerjati z drugimi evropskimi bankami? Poiskali smo pogosto spregledane dejavnike. 

Večje deželno tveganje NLB, večja zahtevana donosnost

NLB je zaradi sestave skupine in izjemno velike izpostavljenosti do držav regije Adria, torej Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, izjemno težko ovrednotiti z neposredno primerjavo z drugimi bankami v regiji srednje in vzhodne Evrope oziroma je treba opraviti veliko prilagoditev. Čeprav nekatere banke – najpogosteje sta to OTP Banka, lastnica Nove KBM in SKB Banke, in Erste Bank – delujejo tudi v državah regije Adria, pa izpostavljenost v celotni bilančni vsoti skupine ni tako velika kot pri NLB. Večji delež poslovanja v državah z večjim deželnim tveganjem pomeni bistveno večjo zahtevano donosnost iz dividend, ki izhajajo iz delovanja v omenjenih državah, kar bi se praviloma moralo odražati v določenem diskontu NLB glede na banke, ki imajo manj tvegan profil.

Deželno tveganje se odraža v večji zahtevani donosnosti državnih obveznic, kot je to prikazano v grafu gibanja donosnosti do dospetja petletnih obveznic Slovenije, Avstrije in Srbije. Bolj konkretno pa se dojemanje vlagateljev, povezano z dolgoročnim tveganjem poslovanja specifičnih bančnih skupin, odraža v zahtevani donosnosti do dospetja podrejenih obveznic. Zadnje čase pogosto neposredno primerjajo denimo skupino NLB in skupino Erste, pri čemer sta obe banki izdali podrejene obveznice, ki sicer zapadejo novembra 2032, vendar pa je med njima kar okroglih pet odstotnih točk razlike v zahtevani donosnosti do dospetja. 

Spregledana velikost in likvidnost

Tu sta še dva dejavnika, ki jih borzni analitiki, za katere je znano, da so praviloma pozitivno razpoloženi, v vseh poročilih vedno zanemarjajo, se pa denimo nujno upoštevata pri vrednotenju v skladu z mednarodnimi standardi. To sta velikost finančne institucije in relativna likvidnost vrednostnega papirja. NLB je pri obeh dejavnikih pri repu, ko pogledamo seznam bančnih skupin, ki se navadno pojavljajo v poročilih analitikov.

Velikost. Denimo bilančna vsota skupine NLB je bila konec prvega četrtletja 24 milijard evrov, OTP Group okroglih 84 milijard evrov, Erste Group pa kar 342 milijard evrov, da ne omenjamo bančnih velikanov, s katerimi nekateri primerjajo NLB. Zgolj velikostni red razlike med Erste Group in NLB lahko pomeni tudi do pet odstotnih točk večjo zahtevano donosnost za NLB oziroma tudi za več kot tretjino nižje večkratnike dobička po prilagoditvi.

Likvidnost. Pri vprašanju likvidnosti naložbe pomembno vlogo igrajo povprečni dnevni promet, obrat tržne kapitalizacije v celem letu in povprečni razmiki med nakupnim in prodajnim tečajem v zadnjih 12 mesecih. Logika je sila preprosta. Bolj likvidna bo delnica, bolj bo širok nabor institucij, ki si jo bodo lahko privoščile držati. Relativno hitreje pa bodo delnico lahko prodali, če bi bilo to treba. Denimo povprečni dnevni promet z delnicami NLB se meri v sto tisočih evrih, OTP Group in Erste Group pa v desetinah milijonov.

Vse te dejavnike spremljajo mednarodni institucionalni vlagatelji. Manjša likvidnost lahko brez težav vodi v dodatni zahtevani diskont oziroma je neka delnica neprimerna za investiranje. Zato številne intitucije, ki držijo OTP in Erste Bank, slovenske banke NLB sploh ne bodo uvrstile v portfelj ali pa v zanemarljivem obsegu.

 

 

Domačijska pristranskost

Na drugi strani regionalni vlagatelji, tako institucije, predvsem pa fizične osebe, pogosto popolnoma zanemarjajo omenjene dejavnike in debata teče o nekih večkratnikih tujih institucij, ki nimajo nobene neposredne primerljivosti. Je pa res, da za nekega malega vlagatelja, ki ima mogoče za nekaj tisoč evrov delnic NLB, likvidnost ni videti kot težava, niti ne velikost, saj je zanj NLB največja banka v državi. Tovrstnemu razmišljanju se reče domačijska pristranskost.

V časih, ko svetovni trg daje zelo malo poudarka na tveganja in prevladuje optimizem, tudi tovrstna pristranskost utone v pozabo, navadno do naslednje finančne ali gospodarske krize.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar