Analiza: Poplava dobičkov v bankah, bodo od tega imeli tudi kaj varčevalci

Slovenija in večji del Evrope v zadnjih mesecih v pričakovanju neviht s strahom gleda na radarsko sliko. S povsem drugačnimi občutki pa bankirji opazujejo rezultate vseh pozitivnih dejavnikov, ki vplivajo na letošnje dobičke.

Zaradi nizkih obrestnih mer in vročega trga nepremičnin je kreditiranje v zadnjih letih podivjalo, podjetja zelo dobro poslujejo, brezposelnost je nizka, posledično pa plačilne nediscipline skoraj ni. Edina skrb bank so bile nizke oziroma negativne obrestne mere, ki pa so povzročile, da so varčevalci pozabili, da so lahko depoziti vir prihodkov. 

Rast posojil pozitivna, a se počasi umirja

Konec maja so posojila nebančnemu sektorju znašala 27 milijard evrov, kar je na medletni ravni za 2,7 odstotka več, letos je bil prirast 0,2-odstoten. Šibka rast je predvsem posledica enkratnih učinkov oziroma 580 milijonov evrov manjše kreditne izpostavljenosti bank do drugih finančnih institucij. Glede na komentarje in rezultate OTP banke ob prvem četrtletju je ta premik predvsem posledica poprodajnih aktivnosti NKBM oziroma prodaje Summit leasinga. OTP kot enega večjih poslov, povezanih z rastjo madžarskega in bolgarskega kreditiranja poslovnih strank, omenja prav refinanciranje obveznosti lizinške družbe v Sloveniji, s tem pa se je kreditna masa premaknila zunaj slovenskega bančnega sistema.

Ob izločitvi kategorije drugih finančnih institucij bi bila medletna rast kreditiranja nebančnega sektorja 4,5-odstotna. Poleg kreditiranja drugih finančnih družb se je na medletni ravni zmanjšalo le še kreditiranje državi. Kljub temu lahko rečemo, da se trend rasti večinoma umirja. To velja predvsem za posojila nefinančnim družbam in stanovanjska posojila, ki so se v prvih petih mesecih povečala za 4,9 oziroma 4,7 odstotka.

Na drugi strani se rast potrošniških posojil hitro veča, medletno za 4,1 odstotka. Deloma zato, ker so bile obrestne mere pri potrošniških posojilih ves čas zelo visoke in so se v zadnjem letu zvišale relativno manj, kot pa to velja za stanovanjske kredite, pri katerih se je strošek glede na konec 2021 več kot podvojil.

Gospodinjstva se ne menijo za nizke obrestne mere

Podobno kot pri kreditiranju se tudi pri depozitih na medletni ravni nadaljuje rast. Ob koncu maja so imele banke 39,3 milijarde evrov depozitov, od tega 25,9 milijarde od gospodinjstev. V primerjavi s koncem maja lani se je raven nebančnih depozitov povečala za 4,7 odstotka, pri tem pa je rast omejevalo predvsem krčenje depozitov države.

Tako pri gospodinjstvih kot tudi podjetjih je opazno upočasnjevanje rasti, zvišanje cen energentov pa, kot kaže, nima večjega vpliva na raven depozitov. Tudi z vidika strukture ročnosti se razmere letos bistveno ne spreminjajo. Najnovejši podatki za junij kažejo, da je med celotnimi nebančnimi depoziti z vezavo sklenjenih le 15 odstotkov depozitov.

Rekordni dobički bank

Čeprav so se v zadnjih letih kreditojemalci pogosto odločali za posojila s fiksno obrestno mero, sta predvsem pri podjetjih okoli dve tretjini posojil z variabilno obrestno mero in vezani na medbančno obrestno mero euribor. Pri gospodinjstvih je razmerje skoraj obrnjeno. Kljub temu v skupni masi kreditov nebančnemu sektorju variabilna obrestna mera pomeni dve petini vseh kreditov. Rast obrestnih mer, pa tudi mase kreditov, je v primerjavi z lanskim petmesečnim obdobjem vodila v 343,9 milijona evrov dodatnih prihodkov. To pomeni, da so se obrestni prihodki več kot podvojili.

Na drugi strani so premiki v depozitni bazi, pa tudi izdajanje podrejenega dolga in drugih obveznic, vodili v 130-odstotno rast obrestnih odhodkov, vendar so banke pod črto kljub temu pobrale 272 milijonov več čistih obresti. Ob tem so imele še 45 milijonov evrov več neobrestnih prihodkov, kar je skoraj zadoščalo za pokrivanje 17,5-odstotne rasti operativnih stroškov. Ker je plačilna disciplina na izjemno visokem ravni banke, se to odraža tudi pri nizkih stroških oslabitev in rezervacij. 

Izjemne dobičke opazila tudi oblast

Podobne razmere vladajo tudi drugod po Evropi oziroma v bančnih sistemih, ki so bili deležni likvidnostnih spodbud centralnih bankirjev. Ti so z različnimi programi želeli prebuditi banke iz zimskega spanja in jih spodbuditi k povečanemu kreditiranju gospodarstva. Kot vse kaže, pa togost bankirjev ne bo spregledana niti v okolju, ko na trgu vlada restriktivna monetarna politika. Italijanska vlada je tako že napovedala 40-odstotni davek na presežne dobičke bank, s tem pa se bo pridružila Španiji in Litvi, ki sta banke z dodatnimi davki že obdavčili lani oziroma letos maja. Pojasnila bank zahteva tudi britanski regulator. Ta je ob pregledu varčevalskega trga ugotovil, da je devet največjih bank v svoje produkte implementiralo v povprečju le 28 odstotkov dviga obrestnih mer, ki ga je naredila angleška centralna banka. Čeprav ni pričakovati, da banke strogo sledijo obrestnim meram centralnih bank, pa so trenutni odmiki izjemno veliki. Otoške banke imajo tako do konca avgusta čas, da pojasnijo nizke ravni obrestnih mer pri depozitih, ob neustrezni obrazložitvi pa jim grozi tudi kazen.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar