Septembrski učinek (September Effect) je tako imenovana tržna anomalija, ki pravi, da je september zgodovinsko gledano statistično značilno slab mesec na borzi. Za anomalijo velja zato, ker zanika predpostavko učinkovitih trgov, po kateri so vse informacije, s katerimi razpolagajo vlagatelji, že vgrajene v cene delnic.
Simon Skubin, upravljalec premoženja pri Optimtraderju, pravi, da sam ne gleda na septembrski učinek pri postavljanju novih pozicij. "Iz investitorskega vidika je to večinoma nakupna priložnost, če imaš prosta sredstva," odgovarja Skubin.
Po zgodovinskih podatkih so od leta 1928 ameriške naložbe septembra izgubile približno odstotek svoje vrednosti. "Glede na analizirano obdobje obstaja statistični primer za septembrski učinek, vendar je večina teorije anekdotična. V zadnjih letih je bila mediana donosa za september dejansko pozitivna," fenomen pojasnjuje spletna stran Investopedia.
Preberi še
Evropske borze v rdečem ob rasti donosnosti obveznic
Eurostoxx 50 se je obdržal 0,06 odstotka nad gladino, nacionalni indeksi navzdol.
27.09.2023
Evro na poti do rekordnih izgub
Gre za največji niz padcev od oblikovanja evra pred več kot dvema desetletjema.
15.09.2023
Kam v tem trenutku vložiti pet tisočakov? Trije predlogi portfeljev
Skupni imenovalec vseh predlogov je razpršenost naložb ter ponovno zanimanje za obveznice
15.09.2023
Borzni pregled: NLB izgubil 2,6 odstotka, evropske delnice pod gladino
V prvih urah trgovanja so evropski indeksi sledili kitajskim navzdol.
05.09.2023
Azijske borze potopili slabši podatki iz Kitajske
Izgube so povzročili podatki iz Kitajske.
05.09.2023
S&P Global 1200 septembra z največjim mesečnim padcem letos
"September je mnogokrat tudi najboljši mesec, tako da dvomim, da obstaja enoznačen razlog, ki se ponavlja do te mere, da bi bil primeren za oblikovanje investicijske strategije," odgovarja analitik Ilirike Lojze Kozole. "Za doseganje dobrih rezultatov se pri nas ne zanašamo na septembrski učinek. Drži pa, da v zadnjem času tveganje zmanjšujemo z nakupi obveznic in donosnih slovenskih državnih menic," pravi Kozole.
Aleš Lokar, Generali Investments: "Po odlični prvi polovici leta imamo zelo zmerna pričakovanja za drugo polovico leta."
Aktualni podatki za borze sicer kažejo, da bo september letos dejansko najslabši mesec letos v svetovnem merilu. Referenčni indeks S&P Global 1200, ki zasleduje vrednost delnic po vsem svetu, je septembra utrpel 4,2-odstotni padec, kar je največji mesečni minus letos. Za indeks blue chipov na slovenski borzi SBI TOP pa je bil najslabši mesec avgusta (–6,1 odstotka), kar je mogoče pripisati šoku zaradi poplav, septembra pa je malenkost, za slab odstotek, nad gladino.
Razlogi za septembrski učinek so lahko v popočitniškem obnašanju
Pri Generali Investments skušajo poiskati dolgoročnejše trende, zato tudi vlagajo tako in posledično poskušajo prezreti kratkoročne trende, odgovarja Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments. "To seveda ne pomeni, da nismo pozorni na kratkoročne trende. Seveda smo, še posebno, ko se odločamo za nakupe in prodaje naložb, poskušamo jih izkoristiti. A glavno vodilo pri investiranju je dolgoročen pogled."
Po Lokarjevem mnenju so lahko razlogi za septembrski učinek predvsem v popočitniškem obnašanju. "Poleti je trgovanja manj zaradi dopustov in vlagatelji imajo čas razmisliti, katere prilagoditve v portfeljih so potrebne. To storijo, ko se vrnejo z dopustov, kar poveča prodajni pritisk. Obenem september tradicionalno v vsem zahodnem svetu oznani začetek novega šolskega leta, s tem so povezani izdatki, pozornost pa je usmerjena drugam, stran od investicij."
Tudi Žiga Žibert, upravitelj premoženja v NLB Skladih, septembrski učinek povezuje s poletnimi dopusti. "Razlag septembrskega učinka je več, najpogosteje pa se omenja, da vlagatelji po dopustu pogosto odprodajo nekaj dobičkonosnih naložb in tako zavarujejo del donosnosti pred koncem leta."
Pri NLB Skladih opozarjajo, da zgodovinski statistični podatek še ne pomeni, da lahko pričakujemo, da bo vsak september postregel z negativno donosnostjo. "Tudi pri svojem delu ta pojav upoštevamo samo kot eno od številnih spremenljivk, ki nam nakazujejo, kakšno donosnost lahko pričakujemo v prihodnosti," odgovarja Žibert.
Popravek bo dobrodošel za nove nakupne priložnosti
Preverili smo tudi, kako finančni strokovnjaki komentirajo dogajanje v letošnjem septembru na slovenskem in mednarodnem trgu? "Za zdaj se ne dogaja nič nepričakovanega. Po odlični prvi polovici leta imamo pri Generali Investments zelo zmerna pričakovanja za drugo polovico leta. Vlagatelji so pri nekaterih delnicah malo prehiteli tako pričakovanja glede znižanja obrestnih mer v letu 2024 kot tudi rezultate poslovanja, ki se marsikje še poslabšujejo zaradi upočasnjevanja gospodarske aktivnosti," odgovarja Aleš Lokar.
Popravek po odličnem prvem polletju je po njegovem mnenju dobrodošel za nove nakupe priložnosti.
"Septembrsko dogajanje na slovenski borzi je bilo v glavnem pod vplivom ocenjevanja škode nedavnih poplav in predvsem ugibanj o tem, kje in na kakšen način namerava država najti finančne vire za obsežno sanacijo, ki čaka prizadeta območja. Na mednarodnih trgih za zdaj kaže, da bo september obarvan rdeče," je odgovoril Peter Mizerit iz Primorskih skladov.
Mizerit navaja dva glavna razloga: šibke nedavne gospodarske kazalnike Kitajske in restriktivno retoriko centralnih bančnikov.
Velik učinek restriktivne politike Feda
Tudi Žiga Žibert iz NLB Skladov omenja vpliv centralnih bank na razpoloženje vlagateljev oziroma napoved predsednika Feda Jeroma Powlla, da Fed ne bo znižal obrestnih mer v gospodarstvu, če se bo inflacija znižala, in da bodo še dvigovali obrestne mere, če bo gospodarska rast ostala robustna.
"Vlagatelji so to izjavo interpretirali tako, da bodo obrestne mere ostale dlje časa visoke, kar je na trgu povzročilo upad delniških in obvezniških tečajev. Za dodatno skrb je poskrbela rast cene nafte, ki septembra vztraja pri precej visokih ravneh."
Lojze Kozole, Ilirika: "September je mnogokrat tudi najboljši mesec, tako da dvomim, da obstaja enoznačen razlog, ki se ponavlja do te mere, da bi bil primeren za oblikovanje investicijske strategije."
Poleg tega se Kitajska še vedno spopada s posledicami razdolževanja nepremičninskega sektorja, "kitajska partija pa ne kaže pripravljenosti, da bi v bližnji prihodnosti sprejela večje spodbude za izboljšanje situacije", pravi Žiga Žibert. V Sloveniji v nasprotju s kaotičnim poplavnim avgustom večjih premikov na kapitalskih trgih ni bilo zaznati, indeks SBI TOP je namreč porasel za slab odstotek.
Lojze Kozole pravi, da se je učinek povišanih obrestnih mer že dodobra preselil v gospodarstvo, čemur sledi tudi dogajanje na trgih. "V tem letu je zaradi krepkega trga dela v Evropi in ZDA trge in ekonomijo podpiral še potrošnik, katerega sentiment pa se je začel v zadnjih mesecih slabšati, kar za delniške trge poslabša obete za zadnji letošnji kvartal, drži pa, da zdaj v ospredje vstopajo obvezniški trgi."