Banka Anglije ohranila obrestne mere in opozorila na dvig, če se bo vojna nadaljevala

Banka Anglije je obrestno mero ohranila pri 3,75 odstotka in opozorila, da jo bo morda morala zvišati, če se bodo zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu okrepili inflacijski pritiski.

Za nespremenjeno obrestno mero je glasovalo šest članov odbora, pristojnega za denarno politiko, vključno z guvernerjem Andrewem Baileyjem. Odbor za denarno politiko se je razdelil enako kot na prejšnjem zasedanju julija.

Bailey je v vnaprej pripravljenih izjavah dejal, da je svetovni energetski šok doslej le omejeno vplival na cene in plače na Otoku. "Toda dlje ko bo nestanovitnost trajala, večji bo njen vpliv na inflacijo in verjetneje bo, da bomo morali zvišati ključno obrestno mero," je dodal guverner.

Banka je odločitev objavila sočasno z opustitvijo načrta za prodajo dolgoročnih britanskih državnih obveznic in napovedjo, da bo svoj 653 milijard dolarjev vreden portfelj dolžniških vrednostnih papirjev zmanjšala do septembra 2034.

Trgi so zmanjšali stave na zviševanje obrestnih mer. Do konca leta zdaj v celoti vračunavajo eno zvišanje in 50-odstotno verjetnost še enega. Britanske državne obveznice so se podražile, pri čemer so rast vodile tiste z daljšo ročnostjo. Donosnost 30-letnih obveznic se je znižala za štiri bazične točke na 5,82 odstotka. Funt je izničil rast v primerjavi z dolarjem in se trgoval pri 1,3374 dolarja.

Stopnjevanje konflikta med ZDA in Iranom je dodatno otežilo odločanje odbora za denarno politiko. Cene nafte in plina so močno narasle, kar zvišuje stroške goriva ter britanskim gospodinjstvom napoveduje težave ob naslednji prilagoditvi regulirane zgornje meje cen energije v začetku novega leta.

Centralna banka je v zapisniku septembrskega zasedanja ohranila nespremenjeno osrednjo usmeritev, da je "pripravljena ukrepati", ob tem pa dodala, da so tveganja "nagnjena navzgor", in sicer bolj kot julija. Cenovni pritiski naj bi se v prihodnjih mesecih okrepili, je navedeno v zapisniku. Posredni učinki, ki jih v britanskem gospodarstvu še ni bilo zaznati, so morda "odloženi in ne zmanjšani".

Britanska centralna banka zdaj pričakuje, da bo inflacija v začetku prihodnjega leta dvakrat višja od njenega dvoodstotnega cilja, napoved gospodarske rasti za tretje četrtletje pa je zvišala na 0,4 odstotka.

Odločitev banke o ohranitvi obrestne mere je prišla v času, ko druge centralne banke zaostrujejo denarno politiko. Fed je obrestne mere zvišal v sredo, ECB pa jih je prejšnji teden že drugič letos zvišala za četrt odstotne točke. Catherine Mann, Megan Greene in Huw Pill so bili trije člani odbora za denarno politiko, ki so glasovali za zvišanje.

"Doma ustvarjena inflacija je pod nadzorom, rast plač se upočasnjuje, skoraj petodstotna brezposelnost pa kaže na precejšnje neizkoriščene zmogljivosti na trgu dela. To ni gospodarstvo, ki bi nujno potrebovalo višje obrestne mere," je dejal David Rees, vodja globalnih ekonomskih analiz pri družbi Schroders. Dodal je: "Večje tveganje predstavlja fiskalna politika."

— Pri pripravi so sodelovali James Hirai, Irina Anghel in Isobel Finkel.