Rdeči AI-cunami: Xi prihodnost Kitajske stavi na domače čipe in robote, kdor se upira, je izdajalec

Vse večji pritisk v tehnološki tekmi med ZDA in Kitajsko se z majanjem borznih tečajev veličastnih 7 ter orjaškimi likvidnostnimi intervencijami v podporo kitajskim tehnološkim družbam na drugi strani bliža vrelišču.

Medtem ko so dvomi o upravičenosti naložb ameriških superscalerjev samo minuli četrtek z Wall Streeta odščipnili slabih 800 milijard dolarjev, je Peking državni reprezentanci skladov, bank, zavarovalnic in regulatorjev skoraj hkrati odredil reševanje kitajskih AI-podjetij za vsako ceno – omejitev ni, dovoljena so vsa sredstva, gre za vprašanje nacionalne varnosti, se je glasilo navodilo.

AI kot gospodarski operacijski sistem

Obseg trgovanja skupine državnih ETF-skladov se je v samo nekaj dneh povzpel na najvišjo raven v zadnjih mesecih, zato da bi tako ustavili drsenje tehnoloških delniških indeksov in zaščitili kitajski tehnološki sektor. Kitajski indeks STAR 50 je po večdnevni intervenciji in predhodnem 17-odstotnem zdrsu sredi tedna okreval za 11 odstotkov, medtem ko je indeks Mag 7 konec tedna izgubil 4,8 odstotka in izbrisal 797 milijard dolarjev tržne vrednosti.

Spektakularna intervencija je bila uspešna. A njen namen še zdaleč ni bil le stabilizacija borznih tečajev. Kitajska je z njo tako finančnim trgom kot ameriški konkurenci jasno sporočila, da imata zaščita domačega sektorja umetne inteligence in proizvajalcev čipov absolutni politično prednost. ''To je eden najpomembnejših in najbolj usklajenih posegov, kar jih pomnim,'' je zapisal Bloombergov dolgoletni poročevalec iz Pekinga Charlie Zhu.

 

 

Vprašanje v tekmi 21. stoletja zato ni toliko, kdo bo zmagal, ampak kdo bo lahko zdržal pritiske (in dvome) orjaških naložb v razvoj AI-tehnologije, naprednih čipov in humanoidnih robotov.

''Po moji oceni je umetna inteligenca za zdaj – tudi na Kitajskem, kjer so stroški nižji, še bolj pa na Zahodu – predvsem obljuba, ne pa še dejanska, materialna, gospodarska sila,'' o AI pravi strokovnjak za geopolitiko in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Anastas Vangeli.

Po Vangelijevih besedah se kitajski pristop k razvoju umetne inteligence občutno razlikuje od ameriškega. ''Kitajska umetno inteligenc razume nekoliko drugače kot Zahod – brez pretirane mitologizacije ali strahu. Koncept je zanje v resnici inteligenca, ki jo je ustvaril človek. Nanjo gledajo kot na uporabno silo v industrijskem smislu.'' Na Kitajskem AI obravnavajo kot operacijski sistem robotov in strojev, meni poznavalec.

Podobno je po predstavitvi modela Kimi K3 podjetja Moonshot AI na družbenem omrežju X razmišljal tudi Dean Ball, vodja strateške prihodnosti pri OpenAI: ''Eden od verjetnih izidov sveta, v katerem prevladuje model odprtih uteži, je AI-komunizem. Prav to predlaga Kitajska: AI ni tržni izdelek, temveč javno dobro, ki ga bo država na koncu zagotovila kot nekakšno digitalno javno infrastrukturo."

Borzne padce namreč sproža rdeči cunami poceni, odprtih in dostopnih kitajskih AI-modelov, ki v ameriški Silicijevi dolini dviguje prah in paniko, medtem ko na Wall Streetu zbija tečaje ameriških superscalerjev. Vodstvi OpenAI in Anthropica sta po navedbah Wall Street Journala Belo hišo opozorili na rast poceni in zmogljivih kitajskih AI-modelov, ki po njunem vodijo v distopično AI-prihodnost, češ da brez regulacije pomenijo nesprejemljiva varnostna tveganja.

Nekateri analitiki so novico pospremili s komentarjem, da poskušata podjetji vplivati na administracijo Donalda Trumpa, da še bolj zaostri tehnološko in trgovinsko vojno s Kitajsko, saj želita pred javno borzno kotacijo v prihodnjem letu onemogočiti konkurenco.

Dvorezni meč

A to bo, v najboljšem primeru, težko, če ne nemogoče. ''Kitajska podjetja, kot so Alibaba, DeepSeek in Moonshot, Baidu, dokazujejo, da na področju umetne inteligence dostop do najnaprednejših čipov ni več edini pogoj za uspeh,'' so za Bloomberg Adria komentirali pri Generali Investments. ''Kitajska je ameriške izvozne omejitve izkoristila kot spodbudo za razvoj lastnega ekosistema, optimizacijo modelov in odprtih modelov. Takšen pristop je med nacionalne prioritete uvrstil tudi Xi Jinping.''

Ameriške omejitve izvoza napredne AI-tehnologije, zlasti zmogljivih grafičnih procesorjev Nvidie, so se izkazale za dvorezen meč. Kitajsko politično vodstvo se je namreč po letu 2018, ko je prva Trumpova administracija uvedla omejitve, odločilo, da domači razvoj AI postavi v jedro svoje nacionalne razvojne strategije. Partija je v ameriških ukrepih prepoznala poskus odvzema glavnega vzvoda spodbujanja gospodarske rasti in konkurence z ZDA.

 

V središču nacionalnega megaprojekta so napredni AI-čipi. Izjemno zahtevna naloga je bila zaupana tehnološkemu velikanu Huaweiu, za katerega je iz javno dostopnih virov nemogoče ugotoviti, ali gre za (para)državno ali zasebno podjetje.

Njegov ustanovitelj in nekdanji vojak Ren Zhengfei o tekmi Huaweia z ZDA govori v vojaškem žargonu. ''Čas je, da pograbimo puške, zajahamo konje in gremo v boj,'' je zapisal v eni od okrožnic zaposlenim, spet drugič glede AI-tekme: "Če preživimo, imamo prihodnost."

Da je podpredsednik vlade Ding Xuexiang, ki mu je Xi lani zadal nalogo dohitevanja Nvidie v prihodnjih treh letih, izvedbo zaupal Huaweiu, ni naključje. Polovica zaposlenih v glavnem raziskovalnem centru podjetja v Dongguanu, kjer je ekscentrični Ren v kampusu Ox Horn zgradil osupljivo gromozansko kopijo evropskih prestolnic, je razvojnih inženirjev. Podjetje pa za izdatke za raziskave in razvoj nameni toliko kot primerljivi ameriški velikani Oracle in Intel.

V letu 2025 je družba za raziskave in razvoj namenila 192,3 milijarde kitajskih juanov oziroma skoraj 28 milijard ameriških dolarjev. To je kar 21,8 odstotka letnih prihodkov, ki so lani znašali 880,9 milijarde juanov, kažejo podatki podjetja. S takšnim deležem prihodkov, namenjenih za inovacijo, se Huawei uvršča v sam vrh globalnih tehnoloških korporacij, pri čemer je treba poudariti, da je v zadnjem desetletju podjetje za raziskave in razvoj namenilo že več kot 1,38 bilijona juanov oziroma več kot 200 milijard dolarjev.

Raziskovalni center podjetja Huawei v kampusu Ox Horn v Dongguanu.  Foto: Aleš Kovačič

Razvoj AI kot atomska bomba

Kitajski industriji čipov še vedno primanjkuje veliko komponent in orodij, potrebnih za doseganje popolne tehnološke avtonomije in primerljivosti z ZDA, pravi Marko Grobelnik, projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco (AI) na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) in eden največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Raziskovalna hiša Bernstein ocenjuje, da kitajska računalniška moč AI dosega le okoli 14 odstotkov ameriške.

Po navedbah revije The Economist nekateri domači čipi, ki jih uporablja Huawei, stanejo nekajkrat več kot tuji primerljivi tuji izdelki, hkrati pa jih primanjkuje. Moonshot je moral ob lansiranju Kimi K3 ​​začasno ustaviti prijave za premium storitve, ker ni imel dovolj računalniške zmogljivosti.

Da je Huaweiu v tako kratkem času sploh uspelo premostiti številne ovire in zmanjšati odvisnost kitajskega tehnološkega ekosistema od ZDA, je kljub temu presenetljivo. Iznajdljivi Huaweievi inženirji so v nekaj letih s starejšimi litografskimi stroji in programsko opremo, podprto z AI, precej zmanjšali zaostanek.

Rezultat teh prizadevanj je čip ascend 950, ki ga podjetje povezuje v grozde, s čimer povečuje zmogljivosti. Vseeno strokovnjaki kot največjo oviro v tekmi z Američani vidijo pomanjkanje strojev za ekstremno ultravijolično (EUV) litografijo – zaostanek, ki lahko kljub izjemnim prizadevanjem in naložbam vztraja še desetletja.

Vodstvo Huaweia je letos objavilo poročilo o napredku, ki navaja, da je kitajska odvisnost od ameriških AI čipov upadla na 60 odstotkov, medtem ko je bila v letu 2021 še 90-odstotna. Ameriška banka Morgan Stanley napoveduje, da bo ta odstotek v naslednjih petih letih upadel na vsega 25 odstotkov.

Kitajska vlada se pri uresničevanju ambicioznega načrta za dohitevanje ZDA po navedbah The Wall Street Journala opira na izkušnje iz preteklih industrijskih prebojev. Uspeh, ki ga je dosegla pri električnih vozilih in baterijah, želi zdaj ponoviti še na področju čipov, pri čemer se zgleduje tudi po razvoju prve kitajske atomske bombe v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem ne izbira sredstev: po neuradnih navedbah ameriškega časnika imajo državna AI-podjetja navodilo, da uporabljajo izključno domače čipe, saj bodo v nasprotnem primeru osumljena veleizdaje.

Kljub vplivu in moči državno upravljanega kapitalizma pa analitiki opozarjajo, da tudi kitajski sektor umetne inteligence ni imun za izzive, s katerimi se spopadajo ameriški tekmeci. ''Šele pred kratkim se je razprava začela osredotočati na dejansko nerodno fizično infrastrukturo, potrebno za napredek AI,'' pravi Vangeli.

Del strategije centralne vlade v Pekingu je tudi spodbujanje domačih podjetij s področja umetne inteligence k uvrstitvi na borzo, saj želijo tako zbrati več kapitala. ''Zavedati se je treba, da tudi kitajski razvoj umetne inteligence zahteva izjemno visoke naložbe, pri katerih se prav tako postavlja vprašanje njihove dolgoročne upravičenosti in sposobnosti ustvarjanja ustreznih donosov,'' o tržnih vidikih dodajajo pri Generali Investments. Tako jih borzne kotacije delajo enako ranljive kot ameriške tekmece, kar je pokazala prav nedavna intervencija oblasti na odprtem trgu.

Roboti – utelešena umetna inteligenca

Kitajsko vodstvo AI vidi kot bodoči motor vse bolj anemične gospodarske rasti in zapolnjevanje demografske vrzeli ter brezposelnosti med mladimi. ''Prav zato kitajska vlada izjemno spodbuja razvoj humanoidne robotike,'' drugi del enačbe kitajske nacionalne strategije komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Po njegovih besedah bodo humanoidni roboti zelo uporabni v industriji, logistiki, trgovini, pozneje pa še pri drugih storitvah. Lokalne oblasti in državna podjetja so po navedbah Financial Timesa junija prejele navodilo, naj v proizvodnjo, logistiko, trgovino na drobno in zdravstvo vključijo humanoidne robote.

Zato Kitajska robote vidi kot utelešeno umetno inteligenco. Državni petletni načrt predvideva razvoj novih oblik dela, ki temeljijo na sodelovanju človeka in stroja ter uvajanju utelešene umetne inteligence na delovna mesta s pomanjkanjem delovne sile, v nevarna delovna okolja in druge zahtevne delovne procese.

''Edina druga možna kratkoročna alternativa je priseljevanje tujih delavcev, čemur pa država ni toliko naklonjena,'' o razlogih za razvoj robotike pravi Ivanc. Prejšnji mesec so lokalne oblasti dobile navodilo, naj v proizvodnjo, logistiko, trgovino na drobno in zdravstveno varstvo vključijo utelešeno AI. Cilj do konca 2026 je po vsej državi namestiti vsaj 10 tisoč robotov, ki jih poganja umetna inteligenca.

Lani je Peking napovedal sklad v višini bilijona juanov, ki vključuje tudi razvoj robotike. Morgan Stanley navaja, da bodo roboti v prihodnjih petih do 10 letih naslednji ključni dejavnik kitajskega izvoza strojev, banka pa tudi tu vidi vzporednice s kitajskim razvojem električnih vozil.

Kitajska je lani zagotovila 90 odstotkov svetovne dobave humanoidnih robotov, ki je znašala od 13 do 16 tisoč enot. Morgan Stanley napoveduje, da se bo prodaja kitajskih humanoidov samo letos povečala na približno 50 tisoč enot, kar je največ na svetu.