Zakaj kitajski AI-kloni, kot je Kimi K3, sesuvajo Wall Street

Med obiskom največjega pristanišča na svetu Ningbo-Zhoushan, ki letno v svet pretovori 1,3 milijarde ton kitajskega blaga, je v centru za obiskovalce poleg vseh osupljivih trgovinskih, tehnoloških in logističnih dosežkov kompleksa mogoče videti tudi dva vsakdanja predmeta – dežnik in mikrofon.

Oba je med svojim obiskom uporabljal Xi Jinping in oba imata, kot je to značilno za pragmatične Kitajce, uporabno in tudi simbolično vrednost. Tako kot se v pristanišču, ki se na več kot tisoč kvadratnih kilometrih razteza v vlažnem monsunskem podnebju, kjer skoraj ves čas dežuje, ni mogoče gibati brez dežnika, tako tudi Kitajska za preživetje v geoekonomskem viharju potrebuje izvozne centre, kakršen je Ningbo. A še pomembnejši je mikrofon, saj je Xi pristanišče obiskal v kritičnem času po pandemiji, ko je Kitajska gospodarsko okrevanje gradila predvsem s krepitvijo izvoza, Xi pa je v svojem govoru kompleks označil za trdo jedro njene moči.

Ko se na Kitajskem predsednik pojavi v javnosti, je to že samo po sebi izjava, stališče in usmeritev. V tem kontekstu je treba razumeti njegovo prisotnost, še bolj pa seveda govor, ki ga je imel kitajski državni poglavar minuli teden na konferenci umetne inteligence (AI) v Šanghaju. Xi je poudaril velik pomen, ki ga politično vodstvo pripisuje tehnologiji. Ta je uradno hkrati sredstvo in cilj kitajske razvojne strategije v tekmi z ZDA.

V svojem govoru na Svetovni konferenci o umetni inteligenci (Waic), ki bo odslej podlaga kitajske AI-strategije, resda ni omenil ZDA, vendar je bilo sporočilo jasno: Kitajska v tehnološko tekmo z zahodno konkurenco vstopa kot svetovna velesila AI, pri tem pa – v nasprotju z ZDA – stavi na sodelovanje vseh zainteresiranih držav, še zlasti globalnega juga.

Tekma za bilijone dolarjev in parametrov

''Na področju AI med ZDA in Kitajsko poteka velika tekma, toda Kitajska potrebuje še nekaj časa, da tu postane bolj samozadostna,'' tekmovanje med velesilama in hkrati kitajski cilj povzema vodja oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja. A medtem ko je Ljudska republika zaradi omejenega dostopa do naprednih Nvidijinih čipov še v rahlem tehnološkem zaostanku, se v ZDA krepijo dvomi in nasprotovanje upravičenosti orjaških naložb za gradnjo strežniških centrov, pravi strokovnjak.

Na velike izdatke v tehnološkem ekosistemu opozarjajo tudi upravljavci premoženja, kot je Tomaž Arih iz Save Infonda. ''Čeprav družbe veličastnih sedem ostajajo vodilni igralci na področju AI, so vlagatelji zaradi izjemno velikih kapitalskih izdatkov za razvoj infrastrukture postali nekoliko previdnejši. Trg vse bolj pričakuje tudi oprijemljive finančne učinke teh milijardnih naložb, napovedi o prihodnji rasti same po sebi niso več dovolj,'' je posvaril.

Kitajska zato ubira drugačno pot, saj stavi na socializacijo tehnologije, hkrati pa tudi na delitev razvojnih stroškov, znanja in tehnologije. ''Razvoj umetne inteligence ne bi smel biti samostojen podvig ene same države, temveč simfonija globalnega sodelovanja.'' Odprtokodno AI-tehnologijo, v kateri je mogoče programsko opremo prosto deliti in spreminjati, je Xi v šanghajskem govoru opisal kot redko in zgodovinsko priložnost za širjenje njene koristi po vsem svetu. Tehnologijo morajo po njegovih besedah ​​deliti države v razvoju, sicer se bo povečala grožnja novih zgodovinskih krivic.

Xijevo simboliko je usklajeno konkretiziralo zagonsko podjetje Moonshot AI, ki je sočasno predstavilo nov model AI. Ta občutno zmanjšuje prednost dobro financiranih ameriških tekmecev. Kimi K3 je največji odprtokodni sistem AI na svetu, ki omogoča prosto uporabo, spreminjanje in nadgradnjo. Dostopni Kimi K3 je Xijev "mikrofon" – orodje, s katerim v nasprotju s tekmovalnim in omejevalnim modelom ZDA nagovarja države v razvoju, ki s sumničavostjo zavračajo uporabo ameriških lastniških modelov AI.

Podobno kot prej DeepSeek tudi Moonshot AI sproža vprašanja o smotrnosti porabe sredstev in energije za razvoj zahodnih modelov AI, saj jim neprimerno cenejši in procesorsko manj požrešni kitajski tekmeci zlahka konkurirajo. Kimi K3 ima 2,8 bilijona parametrov, DeepSeekov V4 pa denimo samo 1,6 bilijona. Po nekaterih testih pa naj bi pri nekaterih nalogah prekašal celo tako Claude Fable 5 kot tudi OpenAI GPT-5.6 Sol, ki trenutno sodita v sam vrh tehnologije.  

Toda stroga pravila od kitajskih podjetij zahtevajo ideološko čistost v imenu nacionalne varnosti in družbene stabilnosti, zato klepetalniki ali cenzurirajo občutljive politične teme ali pa vpletajo razglašanje temeljnih socialističnih vrednot.

Marko Grobelnik, projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco (AI) na Inštitutu Jožefa Stefana in eden največjih poznavalcev umetne inteligence pri nas, pravi, da kitajski modeli AI dokazujejo, da je razvoj s primerljivimi rezultati možen s precej nižjimi stroški. ''To je zelo pomembna lastnost in tudi primerjalna prednost,'' pravi poznavalec, ki razvoj AI vidi kot osrednji steber geopolitične tekme med ZDA in Kitajsko.

Tekma ni samo geopolitična ali tehnološka, temveč ima tudi zelo oprijemljive posledice za gospodarstvo in finančne trge. Predstavitev modela Kimi K3 je filadelfijskemu indeksu polprevodniških družb samo v petek zbila 1,6 odstotka vrednosti, njegov padec z junijskega rekorda pa se je povečal na 20 odstotkov.

Da gre za nov "DeepSeek trenutek" v spopadu velesil, je v nedeljo potrdila napoved še enega zmogljivega kitajskega modela AI, ki ga bo kmalu lansirala družba Alibaba. Qwen3.8, predstavljen na Waicu, po poročanju South China Morning Posta zmore 2,4 bilijona parametrov. Serija predstavitev nove generacije kitajskih modelov je samo včeraj kitajski tehnološko usmerjeni indeks ChiNext okrepila za kar 3,6 odstotka.

 

 

Kolikšen je dejanski tehnološki zaostanek kitajskih modelov umetne inteligence za ameriškimi, ni enotnega mnenja. Večina strokovnjakov pa ocenjuje, da znaša največ od štiri do šest mesecev. Še leta 2025 je bila ameriška prednost ocenjena na približno deset mesecev.

Del tega zaostanka pa je tudi posledica zavestne odločitve Pekinga za večjo tehnološko avtonomijo. Kitajska želi namreč spodbuditi razvoj lastne industrije procesorjev, predvsem Huawei, zato tudi odmik od uporabe procesorjev ameriških proizvajalcev, pravi Grobelnik. Dodaja, da je položaj pri čipih precej drugačen kot pri modelih umetne inteligence. Tehnološki zaostanek na področju AI-čipov presega eno leto, saj je razvoj naprednih čipov tehnološko zahtevnejši.  

Financial Times je konec minulega leta neuradno poročal, da kitajski SMIC testira prvi domači DUV-litografski stroj, ki ga je razvilo šanghajsko zagonsko podjetje Shanghai Yuliangsheng Technology in je nujno potreben za izdelavo naprednih AI-čipov.

Nova generacija kitajskih modelov umetne inteligence prinaša še eno pomembno spoznanje: kljub manj zmogljivim domačim čipom njihove zmogljivosti za ameriškimi modeli zaostajajo presenetljivo malo. To pomeni dvoje, in sicer, da poskusi omejevanja oziroma upravljanja kitajskega tehnološkega razvoja prek izvoznih omejitev naprednih čipov predsednika Donalda Trumpa niso obrodili sadov in da so kitajski razvijalci našli pragmatične obvode z omejenimi tako denarnimi kot tudi tehnološkimi sredstvi. To pomeni, da silna računalniška moč ameriških procesorjev ni pogoj za zmogljive sisteme AI.   

Opazovalci kitajskim razvijalcem očitajo številne bližnjice, kot je tako imenovana destilacija modelov. ''Številne najboljše odprte modele so izdelala kitajska podjetja, ki sistematično izkoriščajo zmogljivosti ameriških sistemov z uporabo postopka, imenovanega destilacija – pri katerem se manjši, učinkovitejši model AI v industrijskem obsegu nauči posnemati bolj sofisticiranega. To je pristop, ki ga ameriška podjetja, omejena s pogodbami in pravnimi normami, ne morejo uporabljati,'' sta v Foreign Affairs zapisala Avanika Narayan in Jon Saad-Falcon, strokovnjaka za računalništvo z univerze Stanford. Zato, pravita, tekma AI ni več omejena na tehnološki razvoj, ampak se razširja na področje distribucije – torej na določanje, kateri AI-ekosistem bodo prevzele države po svetu.

Zanimiv je tudi podatek Bloomberga, da se približno četrtina vseh naložb ameriških superscalerjev za gradnjo AI-infrastrukture in podatkovnih centrov prek dobavnih verig prelije na azijske trge, zlasti v Kitajsko. Razlog so napajalni sistemi in napredni hladilni sistemi, kjer ima Kitajska prevladujoč globalni tržni delež.

 

 

V kitajskem AI-ekosistemu tudi Slovenija?

Prav to je v svojem govoru napovedal Xi, ki je pred letom dni v ta namen ustanovil Svetovno organizacijo za sodelovanje na področju umetne inteligence. Ob tem ima Kitajska na voljo več orodij za izvoz svojega ekosistema AI, med njimi tudi Digitalno svilno pot (DSP).

Gre za nekakšno lažjo digitalizirano različico sheme Pas in cesta (BRI), pojasnjuje Rogelja. ''Veliko sporazumov BRI vključuje tudi tako imenovano sodelovanje pri DSP. O tem je bilo veliko napisanega, ampak konkretno pa niti ne vemo, za kaj točno gre. Včasih se zdi, da gre le za floskule, včasih pa se tu morda vidijo obrisi nekega bolj avtoritarnega digitalnega sveta, torej širitve kitajskega internetnega območja, kitajskih standardov in seveda kitajskih ponudnikov strojne in programske računalniške opreme,'' pravi.

Ocene organizacije Council on Foreign Relations denimo kažejo, da tretjina držav, ki sodelujejo v pobudi BRI (okoli 140), sodeluje pri projektih DSP. V Afriki na primer Kitajska že namenja več sredstev za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo kot vse multilateralne agencije in vodilne demokracije na celini skupaj.

Kitajska je razvoj visoke tehnologije, AI in humanoidne robotike postavila v središče svojih razvojnih načrtov. Nova petletka v celoti prevzema pobudo "AI+", ki jo je Kitajska začrtala v prejšnjih letih. Cilj je sistemska vpeljava AI v vse pore družbe in gospodarstva: od znanosti in industrije do javnih storitev, energetike, transporta in državnega upravljanja.

"Kitajska na AI v primerjavi z Zahodom gleda kot na nekaj veliko bolj uporabnega, zlasti v industrijskem smislu," kitajski pogled uvajanja tehnologije pojasnjuje Anastas Vangeli, predavatelj in poznavalec geopolitike z ekonomske fakultete v Ljubljani "Medtem ko AI na Zahodu vidimo kot ustvarjanje vsebin in kodiranje, na Kitajskem dejansko velja za 'operacijski sistem' robotov in strojev."

Načrti so izjemno ambiciozni. Do leta 2027 naj bi delež uporabe AI-naprav, agentov in aplikacij umetne inteligence v ključnih sektorjih dosegel 70 odstotkov, do konca petletnega obdobja leta 2030 pa že 90 odstotkov. Finančno podporo celotni agendi zagotavlja nov državni sklad tveganega kapitala v vrednosti 138 milijard dolarjev, namenjen izključno AI in robotiki, navaja The Economist.

To ni presenetljivo, če pogledamo, kakšno vlogo pri gospodarski rasti ima AI oziroma naložbe v tehnologijo v ZDA. ''Ameriško gospodarsko rast v zadnjih letih v veliki meri poganjata AI in pripadajoča infrastruktura, katere temelj so čipi,'' pravi Domen Kregar, borzni posrednik in analitik Ilirike.

Po besedah kitajske veleposlanice v Sloveniji Kang Yan je AI tudi eno izmed področij, kjer Peking vidi možnosti za sodelovanje z našo državo. ''Industrijska preobrazba, ki temelji na inovacijah, ter napredna proizvodnja bosta v prihodnjih letih v središču naših prizadevanj. Osredotočili se bomo na prenos znanstvenih dosežkov v konkretno industrijsko konkurenčnost. To vključuje razvoj čipov in umetne inteligence, novih materialov in dronov (low altitude economy), kvante tehnologije, vodikove tehnologije ter letalstva in vesoljske tehnologije,'' je poudarila.