Letalska industrija pod lupo: Boeing okreva, Airbus zaostaja, Embraer lovi rast. Kje so priložnosti?

Do pred kratkim se je zdelo, da je letalska industrija uživala dobrodošel zagon zaradi vnovičnega povečanja povpraševanja po pandemiji in da je razmeroma dobro prebrodila nevihto, ki je sledila ruski invaziji na Ukrajino. Nato so ZDA in Izrael konec februarja napadli Iran.

Vojna na Bližnjem vzhodu je močno prizadela letalske družbe. Indeks NYSE Arca Airline, ki spremlja uspešnost visoko kapitaliziranih in likvidnih ameriških ter svetovnih letalskih družb in služi kot ključno merilo uspešnosti za sektor potniškega letalstva, je letos upadel za približno 8,5 odstotka.

Vendar pa celoten obseg posledic vojne v Iranu za industrijo še ni znan, predvsem zato, ker so se spopadi sicer umirili, a se kakršenkoli sporazum med ZDA in Iranom zdi še daleč, o vrnitvi k normalnim razmeram pred vojno pa ni več govora.

Letalsko industrijo je močno prizadela nenadna izguba kritično pomembnega trga v Zalivu (kot destinacije in tudi kot vmesne postaje med Evropo, Azijo in Afriko), še bolj pa pomanjkanje letalskega goriva, zaradi katerega je bilo odpovedanih veliko poletov.

Čeprav letalske družbe za prevoz potnikov morda najbolj čutijo posledice vojne, pa hrbtenica komercialnega letalskega sektorja – proizvajalci letal Airbus, Boeing in Embraer – načrtuje za leta in desetletja vnaprej, ne samo za posamezne sezone.

Sektor se s težavami na strani ponudbe spopada že od časa pred pandemijo. Pomanjkanje letal, ki se je začelo kopičiti leta 2019, je postalo najbolj pereč izziv panoge, saj omejuje rast prometa in letalske družbe sili k uporabi starejših, manj učinkovitih letal, je v lanskem poročilu zapisalo Mednarodno združenje za zračni transport (IATA).

IATA še ugotavlja, da kljub zmernemu okrevanju proizvodnje normalizacija razmer pred obdobjem med letoma 2031 in 2034 ni verjetna, saj se industrija srečuje z "manjkajočo floto", ki ustreza več letom proizvodnje, zaostanek neizpolnjenih naročil pa se še vedno povečuje, kljub temu da je dosegel rekordno raven.

V ta namen smo pogledali v nedavna četrtletna poslovna poročila velikih treh proizvajalcev letal (panevropskega Airbusa, ameriškega Boeinga in brazilskega Embraerja) in napovedi analitikov za njihove delnice.

David Ryder/Bloomberg

 

Boeing – vrnitev odpisanih

Boeing je prebrodil eno najbolj burnih poslovnih obdobij v svoji zgodovini, potem ko sta dve nesreči letala 737 MAX v letih 2018 in 2019 terjali 346 življenj, razkrili pomanjkljivosti v programski opremi za nadzor letenja in podjetje stali več kot 20 milijard dolarjev. Krizo so dodatno poglobili stavke in regulatorni pritiski, ki so podjetju pustili približno 54 milijard dolarjev dolga, je razvidno iz nedavnega poslovnega poročila družbe.

Družba s sedežem v Arlingtonu sicer kaže močno okrevanje. V drugem četrtletju leta 2025 je podjetje dostavilo 150 potniških letal, v istem četrtletju leto prej pa 92. Do septembra 2025 je preseglo skupno število dostavljenih letal v letu 2024 in leto sklenilo z največjim številom dostav po 2018.

Boeing je pred kratkim objavil tudi dobre rezultate za prvo četrtletje. Ameriški proizvajalec letal je v obdobju od januarja do marca strankam izročil 114 letal modela 737 in 15 letal 787 dreamliner, skupaj z osmimi letali 777 in šestimi letali 767. To je 10-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani in precej več kot 114 letal, ki jih je izročil njegov zgodovinski rival Airbus.

Dodatni zagon je družba pričakovala tudi na kitajsko-ameriškem vrhu prejšnji teden. Boeing je namreč med nedavnim obiskom predsednika Donalda Trumpa v Pekingu prejel dolgo pričakovano naročilo, vendar podrobnosti dogovora ostajajo nejasne.

Trump je v televizijskem intervjuju po vrhu s predsednikom Xi Jinpingom dejal, da bo Kitajska kupila 200 "velikih" letal. Boeing je nato potrdil, da je dosegel "začetno zavezo" za 200 letal, s čimer naj bi se družbi znova odprla vrata kitajskega trga. Kitajska naj bi razmišljala o nakupu do 500 letal 737 MAX, kljub temu da se je pred vrhom govorilo o naročilu 750 letal, je poročal Bloomberg.

"Boeing mi je podelil nagrado za najboljšega prodajalca v zgodovini podjetja, kar je bila lepa majhna nagrada," je Trump dejal decembra na poslovni okrogli mizi v Beli hiši. Poleg s Kitajsko je podjetje med lanskim obiskom Trumpa v Katarju sklenilo posel, ki po vrednosti velja za največjega na področju potniških letal. Politična podpora Boeinga je konkurenčna prednost pred Airbusom, ki nima takšne podpore.

Trenutno se podjetje še vedno osredotoča na načrt okrevanja, predvsem na izpolnjevanje svoje dolge knjige naročil, ki obsega več kot šest tisoč komercialnih letal, ter certificiranjem novih modelov 737 Max in 777X. Prav tako se na prelomu desetletja pričakuje lansiranje povsem novega letala, hkrati kot to želi storiti tudi Airbus, je poročal Bloomberg.

Boeingova delnica je včeraj kotirala pri okoli 216 dolarjih. Kakšno usodo ji napovedujejo strokovnjaki? Večina analitikov (81,3 odstotka) priporoča nakup delnice Boeinga, dobrih 15 odstotkov jih predlaga držanje, preostali (3,1 odstotka) pa bi jo prodali, kažejo podatki Bloombergovega terminala.

Najvišja ciljna cena delnice, ki so jo navedli analitiki, znaša 305 dolarjev, najnižja pa 166 dolarjev. Povprečna 12-mesečna ciljna cena znaša 271,42 dolarja na delnico (od trenutne vrednosti bi to pomenilo 25-odstotno rast).

Podobno meni tudi 27 analitikov, ki jih je anketirala agencija S&P Global. Konsenzualna ocena za delnice Boeinga je "kupi", pri čemer je povprečna 12-mesečna ciljna cena 269,84 dolarja, kar je približno 25 odstotkov nad trenutno ceno delnice. Cene segajo od najnižje vrednosti 230 dolarjev do najvišje vrednosti 300 dolarjev.

Bloomberg

 

Airbus – izguba zagona

Medtem ko je Boeing bil v krizi, je druga stran duopola letalske industrije, panevropsko podjetje Airbus, bila videti na zmagovalni poti. Toda ko se je zdelo, da se je Boeing izvlekel iz krize, so se težave začele pojavljati pri Airbusu.

Airbus je lani znižal letni cilj dobav na 790 letal, potem ko so na modelih A320 odkrili okvarjene plošče trupa, ki so zahtevale dodatne preglede, s čimer se je proizvodnja zavlekla. Za letos je napovedal dobavo okoli 870 letal, vendar pred vojno v Iranu.

V nasprotju z Boeingom je Airbus v prvem četrtletju poročal o prilagojenem dobičku pred obrestmi in davki ter prihodki, ki so bili pod pričakovanji analitikov. Glavni razlog je strm upad dobička v glavni hčerinski družbi za proizvodnjo letal.

Airbus se prav tako spopada s težavami partnerskega podjetja Pratt & Whitney, ki proizvaja motorje, pri čemer mu evropski proizvajalec letal očita neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To Airbus pušča v neugodnem položaju, saj Pratt & Whitney ne dobavlja motorjev za Boeingova glavna potniška letala 737 MAX in 777X.

Prilagojeni dobiček glavne hčerinske družbe za Airbusova potniška letala se je v prvem četrtletju zmanjšal za 84 odstotkov, na 81 milijonov evrov, medtem ko se je dobiček hčerinske družbe za obrambno industrijo povečal za 69 odstotkov, je poročal Bloomberg. Družba je v prvih treh mesecih zabeležila 114 dobav letal, kar je 16-odstotno zmanjšanje v primerjavi z istim obdobjem lani.

Večina analitikov (70 odstotkov) priporoča nakup delnice Airbusa, preostalih 30 odstotkov pa predlaga držanje. Nihče ne priporoča prodaje. Povprečna 12-mesečna ciljna cena delnice je 208,74 evra, kar je za 24,3 odstotka višje od trenutne cene 167,88 evra, kažejo podatki Bloomberga. Razpon cene sega od 240 evrov do 165 evrov.

RBC Capital Markets je pred kratkim spet potrdil oceno "kupi" s ciljno ceno 200 evrov, pri čemer je poudaril zaupanje v dolgoročno rast in odpornost podjetja. Vendar je razpoloženje drugod mešano: tako Morgan Stanley kot Jefferies imata nevtralne ocene s ciljnimi cenami 230 oziroma 190 evrov, pri čemer je analitičarka Jefferiesa Chloe Lemarie navedla kratkoročni pritisk na ustvarjanje denarnih tokov in marže kot razlog, da je razmerje med tveganjem in donosom uravnoteženo, ne pa prepričljivo.

Bloomberg Mercury

 

Embraer – solidna rast in diverzifikacija

Zadnji od največjih treh globalnih proizvajalcev letal je brazilski Embraer, ki je tako kot Boeing pred kratkim poročal o dobrih četrtletnih poslovnih rezultatih. Embraer ima za prihodnje leto cilj povečati proizvodnjo potniških letal, saj višje cene goriva spodbujajo povpraševanje po energetsko učinkovitejših letalih, je pred kratkim poročal Bloomberg.

Podjetje namerava leta 2027 dobaviti do 100 komercialnih letal, kar bi bilo skoraj petino več kot letos, je po poročanju Bloomberga dejal izvršni direktor Francisco Gomes Neto. Brazilski proizvajalec ob tem vztraja pri napovedi, da bo leta 2026 dobavil 85 komercialnih letal in od 160 do 170 poslovnih letal, čeprav v dobavnih verigah še vedno primanjkuje letalskih delov.

Podjetje si prav tako prizadeva za diverzifikacijo. Priložnosti vidi predvsem v Indiji, kjer je januarja s konglomeratom milijarderja Gautama Adanija podpisal memorandum o soglasju za proučitev možnosti proizvodnje letal v državi.

Prihodki Embraerja so se v prvem četrtletju 2026 povečali za 31 odstotkov, na 1,4 milijarde dolarjev, k čemur je prispevala močnejša prodaja v glavnih poslovnih segmentih. Prihodki v komercialnem letalstvu so poskočili za 45 odstotkov, na 293 milijonov dolarjev, prihodki v poslovnem letalstvu pa so se povečali za skoraj 30 odstotkov, na 480 milijonov dolarjev.

Brazilski proizvajalec letal je poročal tudi o 63-odstotni rasti prihodkov v segmentu obrambe in varnosti, kjer so poskočili na 227 milijonov dolarjev. Knjiga naročil je ob koncu četrtletja dosegla 32 milijard dolarjev, kar je 22 odstotkov več kot leto prej, kar kaže na vztrajno povpraševanje po komercialnih, poslovnih in obrambnih letalih.

Kot pri delnici Boeinga in Airbusa so tudi priporočila analitikov za delnico Embraerja na terminalu Bloomberga večinoma "kupi". Kar 85,7 odstotka analitikov priporoča nakup, medtem ko jih 14,3 odstotka priporoča zadržanje. 12-mesečna ciljna cena za delnico je 92,17 brazilskega riala (18,3 dolarja), kar je 32,4 odstotka več od trenutne vrednosti 69,61 riala oziroma slabih 14 dolarjev za delnico.