Rast potnikov na Brniku, Fraport poročal o upadu dobička

Nemški upravljavec letališč Fraport, ki upravlja tudi ljubljanski Brnik, je v prvem polletju leta 2026 ustvaril 51,6 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj 48 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, saj so višji stroški financiranja in amortizacija novih letaliških zmogljivosti zasenčili rast prihodkov.

Prihodki skupine so se povečali za štiri odstotke na 2,07 milijarde evrov. Rast so podprli višji prihodki od zemeljske oskrbe ter letaliških in infrastrukturnih pristojbin v Frankfurtu. K povečanju prihodkov zunaj Nemčije sta največ prispevala upravljavca letališč v Limi in Grčiji, kjer so se prihodki povečali za 21,9 milijona oziroma 15,6 milijona evrov.

Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) se je v prvem polletju 2026 povečal za 3,8 odstotka na 582,3 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je zaradi 25-odstotnega povečanja amortizacije upadel s 306,4 milijona na 263,5 milijona evrov.

Višja amortizacija je bila predvsem posledica odprtja novega Terminala 3 v Frankfurtu in novega terminala na letališču v Limi. Stroški dela so se zaradi višjih plač po kolektivnih pogodbah in nekoliko večjega števila zaposlenih povečali za 42,5 milijona na 718,4 milijona evrov.

Finančni rezultat se je poslabšal na minus 194,7 milijona evrov, potem ko je leto prej znašal minus 167,4 milijona evrov. Odhodki za obresti so se povečali za 43,2 milijona evrov, predvsem zaradi manjšega obsega obresti, ki jih je družba lahko kapitalizirala v okviru gradbenih projektov.

Dobiček pred davki se je zato več kot prepolovil na 68,8 milijona evrov, osnovni dobiček na delnico pa je upadel z 1,03 na 0,55 evra. Nemško podjetje je sicer preseglo pričakovanja glede dobička v drugem četrtletju, vendar so se delnice znižale, potem ko so analitiki izpostavili šibkejši denarni tok.

Družba Fraport je v prvi polovici leta poročala o prostem denarnem toku v višini minus 59 milijonov evrov, v primerjavi s pozitivnimi 29 milijoni evrov leto prej, pri čemer je kot glavni vzrok za ta padec navedla povečanje obratnega kapitala za 66 milijonov evrov.

Ključno razočaranje poslovanja je bil prosti denarni tok, so v analizi navedli analitiki Deutsche Bank. Prosti denarni tok v prvem polletju je tako znašal minus 368 milijonov evrov, v primerjavi z minus 325 milijoni evrov leto prej.

"Negativni prosti denarni tok je posledica večjega odliva obratnega kapitala zaradi koledarskih učinkov ter negativnega vpliva neto obresti, prejetih dividend in višjih plačanih davkov iz poslovanja v višini približno 44 milijonov evrov," pojasnjujejo.

Neto finančni dolg se je od konca leta 2025 povečal za približno 501 milijonov na 8,69 milijarde evrov, likvidnost pa je upadla na 3,44 milijarde evrov. Razmerje med dolgom in kapitalom se je zvišalo s 158,1 na 167,6 odstotka.

Analitiki Deutsche Bank so v analizi poslovanja med ključnimi poudarki izpostavili maloprodajno porabo na potnika, ki je bila v drugem četrtletju medletno nespremenjena pri 3,17 evra. Visoka poraba v terminalu 3 je nadomestila manjše število potnikov z višjo kupno močjo v tem četrtletju.

Izpostavili so tudi visoke stroške dela v Frankfurtu. V letalskem segmentu so se povečali za 11 odstotkov, pri zemeljski oskrbi pa za približno 10 odstotkov, predvsem zaradi zvišanja plač in strukturnih učinkov.

Depositphotos

 

Obravnavano obdobje so zaznamovali konflikt na Bližnjem vzhodu, rast svetovnih cen energije ter zaprtje Hormuške ožine, ki je vplivalo na trgovinske tokove in svetovno gospodarstvo. V evrskem območju so se gospodarske razmere v prvem četrtletju poslabšale, kazalniki pa tudi za drugo četrtletje kažejo na upad zaupanja, je v poslovnem poročilu navedla družba Fraport.

Napoved za preostanek leta ostaja nespremenjena

Fraport je ohranil napoved EBITDA za leto 2026 pri "do približno 1,5 milijarde evrov". Konsenz analitikov znaša 1,46 milijarde evrov, ocena Deutsche Bank pa 1,45 milijarde evrov.

Napoved čistega dobička pred manjšinskimi deleži ostaja med 300 in 400 milijoni evrov, medtem ko konsenz znaša 352 milijonov evrov, ocena Deutsche Bank pa 368 milijonov evrov. Družba še naprej pričakuje prosti denarni tok v nizkem trimestnem milijonskem znesku. Bloombergov konsenz znaša 212 milijonov evrov, ocena Deutsche Bank pa 185 milijonov evrov.

Delnice so od začetka leta izgubile približno tri odstotke, vendar se še vedno vrednotijo pri približno 11-kratniku pričakovanega razmerja med vrednostjo podjetja in EBITDA. Povprečje pred pandemijo je znašalo približno devetkratnik, izpostavljajo.

"Napoved rasti zmogljivosti Lufthanse, ki zagotavlja približno dve tretjini vseh sedežev v Frankfurtu, ni videti posebej spodbudna. Glavni steber rasti bo zato moral postati mednarodni segment, ki temelji predvsem na koncesijah in se običajno vrednoti z nižjimi večkratniki," so sklenili analitiki Deutsche.