Ko ameriške obveznice izgubljajo sijaj, vlagatelji pogledujejo proti Kitajski

Kitajske državne obveznice se vse pogosteje omenjajo kot alternativni "varen pristan". Medtem ko so ameriške in britanske državne obveznice v zadnjih tednih pod pritiskom zaradi skrbi glede inflacije, visokih proračunskih primanjkljajev in politične negotovosti, Kitajska postopno odpira svoj dolžniški trg tujim vlagateljem in skuša okrepiti vlogo juana v globalnem finančnem sistemu.

Peking je prejšnji mesec dodatno liberaliziral trg, ko je izbranim tujim vlagateljem v okviru sheme Qualified Foreign Investor (QFI) omogočil uporabo obvezniških terminskih pogodb za varovanje tveganj. Gre za nov korak pri odpiranju drugega največjega obvezniškega trga na svetu, čeprav analitiki opozarjajo, da je dostop še vedno omejen, trg pa precej manj odprt in likviden od ameriškega ali evropskega.

Hkrati se v ZDA in Evropi stopnjujejo pritiski na dolgoročne državne obveznice. Donos 30-letne ameriške državne obveznice je v zadnjih dneh za kratek čas presegel pet odstotkov, zahtevane donosnosti na britanske državne obveznice z dospetjem čez 30 let pa so se povzpele na najvišje ravni po letu 1998. To je del vlagateljev spodbudilo k iskanju alternativnih trgov, med katerimi se vse pogosteje omenja prav Kitajska.

Zakaj Kitajska postaja alternativa ameriškemu dolgu?

"Kitajska je drugo največje gospodarstvo, ki je močno izvozno usmerjeno. V času geopolitičnih potez ameriškega predsednika in pritiskov na ameriško centralno banko, da zniža obrestne mere, določeni vlagatelji iščejo alternativo ameriškim državnim obveznicam," pojasnjuje Domen Granda, vodja upravljanja premoženja pri Prva Pokojninska družba. A obenem opozarja, da kitajske obveznice še zdaleč niso neposredna zamenjava za ameriški ali evropski dolg.

Podobno ocenjuje tudi Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladi, ki meni, da je vprašanje varnega pristana zelo relativno. "Njihova vloga na trgu državnih obveznic je precej manjša kot pri ameriških in evropskih obveznicah, ki predstavljajo bistveno večji del trga in veljajo za pomembnejšo referenco," pravi.

Po oceni Teia Ternovca iz Generali Investments je aktualna percepcija kitajskih obveznic tesno povezana predvsem s specifično naravo trenutne geopolitične krize. "Gre za naftni šok oziroma inflacijsko krizo. Skrbi glede višje inflacije praviloma negativno vplivajo na zahodne obveznice zaradi pričakovanj višjih obrestnih mer, medtem ko je Kitajska manj izpostavljena dražji nafti in se že dlje časa spopada z deflacijo," pojasnjuje. Kitajske obveznice so po njegovih besedah dodatno zaščitene tudi zaradi bolj zaprtega domačega trga, kjer prevladujejo lokalni vlagatelji.

Donosnosti na večino obveznic naraščajo, le na kitajske padajo

V zadnjem obdobju so se zahtevane donosnosti kitajskih državnih obveznic znižale, medtem ko so se ameriške in evropske zvišale. Največ pozornosti je trenutno na ZDA, saj je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice dosegla 4,43 odstotka, kar je za približno 34 bazičnih točk več kot pred tremi meseci.

Še izrazitejši premik je viden v Združenem kraljestvu, kjer je donosnost britanske 10-letne obveznice poskočila na 5,11 odstotka, kar je najvišje med razvitimi evropskimi gospodarstvi v tabeli. V treh mesecih se je zvišala za skoraj 66 bazičnih točk. Trgi očitno zahtevajo precej višjo premijo zaradi politične negotovosti in skrbi glede vzdržnosti britanskih javnih financ.

V območju evra so donosnosti prav tako občutno višje kot pred tremi meseci. Nemška 10-letna obveznica, ki velja za referenčno varno evropsko naložbo, trenutno prinaša 3,09 odstotka donosa, francoska 3,72 odstotka, italijanska pa že 3,85 odstotka.  Zanimiv je tudi pogled proti Aziji. Japonska 10-letna obveznica ostaja pri razmeroma nizkih 2,53 odstotka, čeprav so tudi tam donosnosti v zadnjih treh mesecih zrasle za okoli 31 bazičnih točk. Kitajska izrazito izstopa: donosnost 10-letne kitajske državne obveznice znaša le 1,74 odstotka in je celo nekoliko nižja kot pred tremi meseci.

Geopolitika ostaja največje tveganje

Velik del tveganja pri kitajskih obveznicah ostaja povezan z geopolitiko. Granda opozarja, da je največje tveganje morebitna kitajska vojaška akcija proti Tajvanu. "V tem primeru bi verjetno sledile sankcije Zahoda, izključitev kitajskih naložb iz indeksov in skladov, v skrajnem primeru pa celo omejitve ali prepoved trgovanja," opozarja.

Ternovec pri tem dodaja, da Kitajska že dalj časa skuša okrepiti mednarodno vlogo juana in zmanjšati prevlado ameriškega dolarja. "Države, ki so bolj naklonjene Kitajski, bodo posledično želele več rezerv držati v juanih, najverjetneje prav prek kitajskih državnih obveznic," pravi. Po njegovih besedah pa je ob tem težko predvideti odziv ZDA, saj zgodovina kaže, da velike sile izgube finančne prevlade praviloma ne sprejemajo mirno.

Valutno tveganje lahko hitro izniči donos

Pomemben dejavnik za tuje vlagatelje ostaja tudi valutno tveganje. Kitajske državne obveznice so namreč denominirane v juanih, njegovo gibanje pa močno nadzira kitajska centralna banka.

"Splošno načelo pri vlaganju v obveznice je, da je najbolj smiselno vlaganje v domači valuti, saj se tako vlagatelj izogne valutnemu tveganju," opozarja Granda. Čeprav Ljudska banka Kitajske tečaj juana nadzira z omejenim dnevnim razponom nihanja, so v preteklosti že obstajala obdobja izrazite depreciacije, ki bi lahko negativno vplivala na donosnost evropskega vlagatelja.

Čačovič dodaja, da institucionalni vlagatelji valutno tveganje pogosto zavarujejo, medtem ko je za male vlagatelje takšno upravljanje precej težje in dražje.

Kako lahko vlagatelji sploh investirajo v kitajske obveznice

Dostop do kitajskega obvezniškega trga za male vlagatelje ostaja omejen predvsem na posredne oblike investiranja. "Neposredni nakup kitajskih državnih obveznic je za male vlagatelje precej težaven," pojasnjuje Ternovec. Večina malih vlagateljev zato do tega trga dostopa prek ETF-ov ali vzajemnih skladov, ki vlagajo v kitajske državne ali širše azijske obveznice.

Institucionalni vlagatelji imajo bistveno širši dostop prek programov, kot so QFI, China Interbank Bond Market in Bond Connect, vendar Granda opozarja, da trg za evropske vlagatelje trenutno ni posebej privlačen. "Ob nižjih obrestnih merah in valutnem tveganju so kitajske obveznice za evrskega vlagatelja manj zanimive," ocenjuje.

Analitiki ob tem poudarjajo, da je kitajski trg še vedno precej manj odprt od ameriškega ali evropskega, kar pomeni nižjo likvidnost, krajši trgovalni čas in več regulatornih omejitev.

Kaj Sloveniji prinašajo panda obveznice

Vse več držav in tujih podjetij se za zadolževanje obrača na kitajski trg – tudi Slovenija. Panda obveznice so obveznice v juanih, ki jih tuji izdajatelji izdajajo na kitajskem domačem trgu. S tem pridobijo dostop do obsežne in stabilne baze domačih institucionalnih vlagateljev, vendar pod strožjim regulativnim nadzorom. Dim sum obveznice pa se izdajajo zunaj Kitajske, najpogosteje v Hongkongu.

Po Grandovih besedah je bila prednost slovenske izdaje predvsem razpršitev baze vlagateljev in nižja obrestna mera. Slovenija je panda obveznice izdala po približno dvoodstotni obrestni meri, kar je bilo ugodneje od primerljivih evrskih izdaj. A zaradi valutnega tveganja bo država po ocenah sogovornikov tudi v prihodnje večino dolga še naprej financirala predvsem v evrih.

Ternovec pri tem poudarja, da izdaja panda obveznic predvsem odraža širši trend večje mednarodne vloge kitajske valute in vse večjega zanimanja vlagateljev za sredstva, denominirana v renminbiju. Obseg financiranja v juanih je lani dosegel približno 1,1 bilijona juanov oziroma 167 milijard dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot pred petimi leti, ko je znašal okoli 350 milijard juanov oziroma 50 milijard dolarjev.