Evropa dveh hitrosti: energetika in banke cvetijo, avtomobili in luksuz tonejo

Evropa je že doživela boljše čase. Gospodarstvo evrskega območja se je aprila prvič po skoraj letu in pol skrčilo, medtem ko so podjetja hkrati najhitreje v zadnjih treh letih dvignila cene, kaže nedavno objavljena raziskava indeksa PMI družbe S&P Global.

Nič bolje ni na korporativnem področju, kjer se končuje sezona objav poslovnih rezultatov. Medtem ko so ameriške družbe zaključile rekordno četrtletje, indeks S&P 500 pa vsak teden postavi nov rekord, Evropa v veliko pogledih stagnira. Panevropski indeks Stoxx Europe 600 je od začetka leta pridobil le 2,68 odstotka, medtem ko je indeks S&P 500 letos denimo zrasel za 7,88 odstotka.

"Rast dobičkov družb iz indeksa S&P 500 je v prvem četrtletju močno presegla pričakovanja in se pospešila na 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Čeprav je bila tudi evropska sezona objavljanja poslovnih rezultatov boljša od pričakovanj, ne rast ne preseganje napovedi nista niti približno dosegla ameriških številk," so zapisali analitiki Deutsche Bank (DB) Maximilian Uleer, Carolin Raab in Francesca Mazza.

Grožnje za evropska podjetja namreč prihajajo z več front. Te vključujejo vse večjo konkurenco s Kitajske, višje cene energije zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, upad zaupanja potrošnikov ob naraščajoči inflaciji ter vnovične carinske grožnje iz Bele hiše. V takšnih razmerah se pričakuje, da bo Evropska centralna banka (ECB) junija tudi zvišala obrestne mere.

Kljub temu je bila sezona poslovnih rezultatov na stari celini precej solidna. Nepričakovano dobri poslovni rezultati so evropskim borzam omogočili hitro okrevanje od najnižjih vrednosti, zabeleženih ob izbruhu iranske vojne.

Rast dobička v prvem četrtletju je za indeks MSCI Europe znašala 5,6 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, kar je preseglo tržna pričakovanja, ki so znašala 2,6 odstotka, kažejo podatki Bloomberga Intelligence. A okrevanje je selektivno, poroča Bloomberg.

Po ugotovitvah analitikov Deutsche Bank se je prodaja v prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za dva odstotka, glede na prejšnje četrtletje pa za odstotek, kar je v glavnem posledica upada v avtomobilskem sektorju.

Evropa dveh hitrosti

Okrevanje evropskih delnic v zadnjih tednih je bilo izjemno ozko, saj je za večino rasti in popravkov dobička zaslužnih le nekaj podjetij. Energetski sektor je bil vodilni, nekaj drugih odličnih podjetij pa je bilo v sektorju polprevodnikov, infrastrukture in umetne inteligence, kot so ASML, Nokia in ABB.

Glavni evropski dobičkar vojne na Bližnjem vzhodu je z naskokom energetski sektor. Dobički v sektorju so se v prvem četrtletju povečali za 27 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, potem ko so v vsakem od prejšnjih šestih četrtletij upadali.

Bloomberg Mercury

 

Dobro se je godilo tudi bančnemu sektorju, saj so evropske banke ocene dobičkov presegle že 13. četrtletje zapored. A stopnja preseganja pričakovanj se je znova nekoliko zmanjšala, ker so vlagatelji po seriji močnih rezultatov v preteklosti pričakovanja občutno zvišali. Kljub temu so finančne družbe brez bank dosegle najboljše rezultate med vsemi sektorji, saj so njihovi dobički zrasli za dvomestno številko, so zapisali analitiki DB.

K rekordnemu četrtletju za največje evropske banke so prispevali trgovanje, rast kreditiranja podjetij in širitev poslovanja. Švicarska UBS je v prvem četrtletju ustvarila 3,04 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je nad pričakovanji trga. Podobno pozitivno sliko je pokazala Deutsche Bank, ki je v prvem četrtletju presegla pričakovanja glede dobička in prihodkov. Čisti dobiček je znašal 2,2 milijarde evrov, prihodki pa 8,7 milijarde evrov.

Na severu Evrope sta švedski banki SEB in Swedbank prav tako presegli pričakovanja, predvsem zaradi rasti kreditiranja podjetij. Španski Santander je medtem nadaljeval obdobje močnih rezultatov in v prvem četrtletju ustvaril 5,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je preseglo pričakovanja analitikov.  

V preostalih sektorjih je slika drugačna: dobički v tehnologiji so začeli okrevati, zdravstvo zaradi negativnih vplivov deviznih tečajev ostaja šibko, avtomobilska industrija pa je po rasti ostala na dnu lestvice.

Luksuzni in avtomobilski sektor v težavah

Za največje razočaranje so poskrbeli luksuzna podjetja, proizvajalci avtomobilov in hotelske skupine. Dobiček na delnico za indeks MSCI Europe Consumer Discretionary (nenujne dobrine, ki jih kupujejo potrošniki) je v prvem četrtletju upadel za več kot 12 odstotkov, kažejo podatki Bloomberga Intelligence. To je precej slabše od pričakovanega upada v višini 2,4 odstotka, medtem ko je širši indeks MSCI Europe Index dosegel boljšo rast od pričakovane – 5,7 odstotka, navaja Bloomberg.

Čeprav je vojna z Iranom zmotila poslovanje in poslabšala obete za številne panoge, je sektor potrošniške porabe za nenujne dobrine še bolj negativno reagiral na konflikt zaradi tveganja, da se bo potrošnja preusmerila stran od luksuznih in nenujnih dobrin, pa tudi zaradi zmanjšanega turističnega prometa, je povedal analitik Deutsche Bank Adam Cochrane.

Bloomberg

 

Poleg vojne v Iranu sta avtomobilskemu sektorju dodaten udarec zadala predsednik Trump in njegova aprilska napoved, da bo uvedel 25-odstotne carine na avtomobile in tovornjake iz Evropske unije, če blok kmalu ne ratificira dolgo odlašane trgovinske pogodbe. Povrhu vsega se avtomobilisti soočajo tudi s kitajsko konkurenco.

Stellantis je bil pod pritiskom vlagateljev zaradi vprašanj o vzdržnosti okrevanja poslovanja v ZDA, medtem ko je Ferrari zabeležil rast dobička, a tudi padec dobav v prvem četrtletju, saj so bogati kupci z Bližnjega vzhoda odložili nakupe. Mercedes-Benz pričakuje močnejšo drugo polovico leta zaradi novih modelov in močnega povpraševanja, BMW pa stabilno dobičkonosnost, medtem ko je Porscheju po velikem preobratu in odmiku od električnih vozil uspelo ustvariti soliden dobiček.

Kakšne so napovedi?

Napovedi rasti dobička v Evropi so visoke in se nenehno izboljšujejo. Soglasje je skok v višini 11 odstotkov leta 2026 in 10,2 odstotka leta 2027, je poročal Bloomberg. To pomeni, da se mora večina rasti letos zgoditi v prihodnjih treh četrtletjih.

"Naše skrbi so bolj usmerjene v drugo, tretje in četrto četrtletje," je za Bloomberg dejal Roland Kaloyan, vodja evropske delniške strategije pri Societe Generale. "Pričakovanja so veliko višja, čeprav obstaja tveganje, da se bo negativni vpliv vojne na dobavne verige, stroške energije ali surovin verjetno čutil še pozneje."

Napovedi se razlikujejo od sektorja do sektorja. Analitiki ostajajo najbolj pesimistični pri luksuznih izdelkih, avtomobilski industriji in hotelirstvu. "Brez jasnih znamenj skorajšnjega preobrata tveganja za evropske luksuzne blagovne znamke, proizvajalce avtomobilov in hotelska podjetja ostajajo napovedi usmerjene navzdol," ocenjujeta Laurent Douillet in Simbarashe Gumbo iz Bloomberga Intelligence.

Čeprav trgi pričakujejo razmeroma hiter konec vojne v Iranu, bodo cene energije zaradi škode na zalivskih naftnih in plinskih obratih ter iranskih zahtev po suverenosti nad Hormuško ožino po ocenah ostale visoke. Goldman Sachs denimo ocenjuje, da bo cena 159-litrskega soda nafte brent do konca leta ostala približno pri 100 dolarjih.

Podobno menijo tudi analitiki Deutsche Bank, ki so zapisali, da so se tveganja izmenjevanja udarcev med Iranom in ZDA povečala in bodo trajala "še nekoliko dlje". Zaradi tega so analitiki revidirali napoved rasti dobičkov za energetski sektor na 30 odstotkov s prejšnjih 20.

Ob pričakovano višjih cenah energentov v srednjeročnem obdobju analitiki hkrati znižujejo napoved rasti dobičkov za več makroekonomsko in energetsko občutljivih sektorjev, kot so gradbeništvo, avtomobilska industrija, turizem in potrošniško blago. "Tudi v prihodnje pričakujemo rast dobičkov indeksa Stoxx Europe 600 med osmimi in desetimi odstotki. V primeru večje vnovične eskalacije bi se rast dobičkov lahko celo znova prevesila v negativno območje," še ocenjujejo analitiki.