Največje evropske banke so v prvem četrtletju 2026 večinoma presegle pričakovanja analitikov, pri čemer so k dobrim rezultatom prispevali predvsem trgovanje, rast kreditiranja podjetij in širitev poslovanja. Kljub robustnim številkam pa sektor vse bolj zaznamujejo regulatorni pritiski, geopolitična negotovost in spremembe v obrestnem okolju.
Švicarska UBS je v prvem četrtletju ustvarila 3,04 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je nad pričakovanji trga. Rezultat je poganjal predvsem investicijski oddelek banke, kjer so prihodki poskočili za skoraj 30 odstotkov, saj so izkoristili visoko volatilnost na trgih in šibkejši ameriški dolar. Tudi ključna enota za upravljanje premoženja je okrepila poslovanje – prihodki so zrasli za 11 odstotkov, neto nova sredstva pa so dosegla 37,4 milijarde dolarjev.
Banka je potrdila načrt odkupa lastnih delnic v višini treh milijard dolarjev za leto 2026, pri čemer namerava program še povečati do konca leta. V prvem četrtletju je že odkupila za 0,9 milijarde dolarjev delnic in napoveduje, da bo ciljni znesek dosegla že v tretjem četrtletju.
Kljub temu UBS opozarja na regulatorna tveganja v domačem okolju. Predlagana zakonodaja v Švici bi banki lahko povečala kapitalske zahteve za približno 20 milijard dolarjev, saj bi morala kapital v tujih podružnicah v celoti odšteti od kapitala matične družbe. Vodstvo je predlog označilo za "ekstremen" in opozorilo na potencialno daljnosežne posledice za švicarsko gospodarstvo. Kljub negotovosti banka ocenjuje, da aktivnost strank za zdaj ostaja "zdrava", ob pričakovanjih, da bo za konflikt na Bližnjem vzhodu najdena rešitev.
Deutsche Bank presegla napovedi
Podobno pozitivno sliko je pokazala Deutsche Bank, ki je v prvem četrtletju presegla pričakovanja glede dobička in prihodkov. Čisti dobiček je znašal 2,2 milijarde evrov, prihodki pa 8,7 milijarde evrov, kar je nad napovedmi analitikov. Trgovanje z obveznicami in valutami (FIC) je ostalo stabilno pri 2,9 milijarde evrov, kljub pričakovanemu padcu, medtem ko so valutna nihanja delno omejila prihodke.
Rast prihodkov v zasebnem bančništvu, ki vključuje posojila prebivalstvu, in upravljanje premoženja, je znašala okoli pet odstotkov, v upravljanju premoženja pa celo 10 odstotkov. To je nadomestilo triodstotni padec v korporativnem bančništvu in stagnacijo investicijske banke. Izvršni direktor Christian Sewing vztraja pri strategiji povečanja dobičkonosnosti in izplačil delničarjem ter poudarja, da je banka na poti k izpolnitvi letošnjih ciljev glede prihodkov in stroškov.
Vendar pa Deutsche Bank opozarja na naraščajoča tveganja. Rezervacije za kreditne izgube so dosegle 519 milijonov evrov oziroma 43 bazičnih točk, deloma zaradi posamezne izpostavljenosti v investicijski banki in prilagoditev zaradi makroekonomskega okolja. Vojna v Iranu dodatno zapleta razmere, saj višje cene nafte ogrožajo gospodarsko rast.
Na ravni evrskega območja banke hkrati zaostrujejo kreditne standarde za podjetja, in sicer najbolj v več kot dveh letih. Po podatkih ECB gre za nadaljevanje trenda, ki se je začel sredi leta 2025, pri čemer geopolitična negotovost dodatno zavira kreditno aktivnost.
Švedski banki prav tako na krilih kreditov za podjetja
Na severu Evrope sta švedski banki SEB in Swedbank prav tako presegli pričakovanja, predvsem zaradi rasti kreditiranja podjetij. Neto obrestni prihodki so sicer padli – pri SEB za 6 odstotkov na 10,24 milijarde kron, pri Swedbank za tri odstotke na 11,15 milijarde kron – vendar manj od napovedi analitikov.
Poslovanje bank je zaznamovalo turbulentno obdobje po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja, ki je povzročila skok cen energentov in nihanja na finančnih trgih. Podjetja so v takem okolju odlagala večje investicijske odločitve, delniški trgi pa so vplivali na obseg varčevanj. Kljub temu so se obsegi posojil podjetjem povečali, zlasti v baltskih državah, kjer ostaja kreditna rast močna.
Swedbank je poročala o povečanju kreditov za devet milijard kron, predvsem pri večjih nepremičninskih podjetjih, ter napovedala reorganizacijo poslovanja, ki vključuje večjo odgovornost poslovnih enot in centralizacijo IT. Do konca prihodnjega leta načrtuje tudi 3,2-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih na približno 16.800.
V bančnem sektorju na Švedskem se povečuje tudi regulatorni nadzor. SEB in Swedbank sta pod drobnogledom regulatorjev zaradi ravnanja z notranjimi informacijami in preprečevanja pranja denarja, podobno pa velja tudi za Handelsbanken.
Španski Santander v ZDA?
Španski Santander je medtem nadaljeval z močnimi rezultati in v prvem četrtletju ustvaril 5,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Neto obrestni prihodki so se povečali za 3,7 odstotka, rezultat pa je dodatno podprl 1,9 milijarde evrov velik kapitalski dobiček iz prodaje poslovanja na Poljskem.
Banka pospešuje širitev v ZDA, kjer je napovedala prevzem Webster Financial v vrednosti 12 milijard dolarjev, kar bi bila največja tovrstna transakcija evropske banke v ZDA. Delničarji Websterja bodo o poslu glasovali konec maja. Hkrati Santander optimizira poslovanje z odprodajo deležev in prestrukturiranjem, pri čemer si prizadeva izboljšati učinkovitost in znižati stroške. Cilj banke je doseči več kot 20 milijard evrov čistega dobička do leta 2028 ter znižati razmerje stroškov na približno 36 odstotkov.
Rezultati največjih bank potrjujejo, da sektor še vedno uspešno izkorišča volatilnost na trgih in relativno močno kreditno aktivnost. Hkrati pa postajajo vse pomembnejši prihodki iz provizij in trgovanja, saj spremembe obrestnih mer vplivajo na osnovni bančni model..
.webp){kind=icon}
