Top 5 novic za začetek dneva: premirje na nitki, cenejši bencin in prihajajoči rezi

Dobro jutro. V državnem zboru so se včeraj odvijala zaslišanja kandidatov za ministrske položaje. Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj je povedal, da bo treba finančno vzdržnost doseči z zmanjševanjem izdatkov na vseh področjih. Kot področje, ki je ušlo izpod nadzora, je omenil plače v javnem sektorju. Povedal je, da ne bodo uvedli novega zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Glede napovedane gospodarske rasti med 1,9 in 2,1 odstotka je ocenil, da lahko dosežejo več.

Ocenil je, da zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije ljudje v tem trenutku ne živijo kaj slabše, ''bodo pa lahko zaradi tega primanjkljaja slabše živeli v prihodnosti." Poudaril je, da je nujno razbremeniti delo. Napovedal je pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, spremembe dohodninske lestvice, odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini in povedal, da davka na nepremičnine ne bo. Glede interventnega zakona je pohvalil uvedbo razvojne kapice in izrazil dvome glede učinka nižjega DDV na hrano. ''Edini vpliv bo na trgovino, ki bo imela večje dobičke.''

Je premirje padlo v vodo?

Na Bližnjem vzhodu so se razmere znova zapletle, potem ko je Iran prekinil pogovore z ZDA in s tem sprožil dvome o podaljšanju premirja. Pogovore so prekinili v znak protesta proti kopenskemu napadu Izraela v Libanonu. Novica je zvišala cene nafte ter znižala vrednosti obveznic, medtem ko so delnice nihale.

Ameriški predsednik Donald Trump je vmes povedal, da sta se Izrael in Hezbolah strinjala, da se bosta prenehala medsebojno napadati v Libanonu in da se pogovori z Iranom nadaljujejo. Javnega priznanja domnevnega premirja s strani Izraela ali Hezbolaha ni bilo, je poročal Bloomberg. Severnomorska nafta brent se je po Trumpovi izjavi pocenila n okoli 95 dolarjev za sod.

Bencin najcenejši po marcu

Kljub nihanju cen nafte na svetovnem trgu pa se bodo slovenski vozniki razveselili nižjih cen naftnih derivatov. Z današnjim dnem so se vidno pocenili. Cena 95-oktanskega neosvinčenega goriva se je znižala za dobrih 11 centov, kar pomeni, da boste pri nakupu 50 litrov privarčevali 5,5 evra. Pri nakupu dizelskega goriva pa boste prihranili 5,3 evra, največji prihranek pa bo pri nakupu kurilnega olja. Gre za eno večjih pocenitev v zadnjih mesecih.

Kako do ugodnih cen energentov?

Razmere na trgu energentov so nepredvidljive. Cene plina so se od začetka zadnje vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj polovico, temu običajno sledijo tudi cene elektrike. Podjetja so pred izzivom učinkovitega upravljanja energetskih nabav in obvladovanja cenovnih tveganj. Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal Vito Panič, direktor prodaje pri družbi GEN-I, ki je izkušnje delil tudi na webinarju Združenja nabavnikov Slovenije, je "največja napaka podjetij, da vse nakupijo v enem trenutku ali, da so povsem odprta na spot trgu", torej na trgu sprotnih nabav.

Prava strategija je po Paničevem mnenju portfeljska, kar pomeni, da "del podjetje energije zakupi dolgoročno, del postopno skozi leto, manjši del pa ostane še vedno vezan na promptni oziroma spot trg". Cilj tako ne sme biti ujeti najnižje cene, ampak imeti stabilno dolgoročno konkurenčno ceno, pravi direktor prodaje v Gen-I. Cene energentov verjetno ne bodo nikoli več na ravneh pred vojno v Ukrajini, čeprav napovedi v nepredvidljivih geopolitičnih časih niso zanesljive. Zato sogovornik podjetjem svetuje tudi investicije v lastno proizvodnjo energije.

Zakaj banke postajajo previdnejše?

Slovenske banke so v prvem letošnjem četrtletju občutno povečale oblikovanje rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi geopolitičnih tveganj, dražjih energentov in negotovosti v mednarodni trgovini. Čeprav banke poudarjajo, da za zdaj ne zaznavajo sistemskega poslabšanja kakovosti kreditnih portfeljev vse bolj opozarjajo na previdnost pri financiranju energetsko intenzivnih dejavnosti, logistike, izvozne industrije in avtomobilskega sektorja. Kaj v ospredje postavljajo banke?

NLB posladkala ponudbo za Addiko Bank

NLB je včeraj objavila svojo namero, da v prostovoljni javni prevzemni ponudbi za odkup delnic družbe Addiko zviša ponujeno ceno na 33,5 evra na delnico Addika, so sporočili. Zvišana ponudbena cena delnice je 30 odstotkov višja v primerjavi s tehtanim povprečjem borzne cene delnice zadnjih šestih mesecev. To je 26,4 odstotka več od zaključnega tečaja delnice 29. maja, ter 26,4 odstotka več, kot je 14. maja ponudila RBI.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je povedal, da velika večina delničarjev Addika še ni izrazila svojih namer glede prodaje delnic. ''Vsak izmed njih bo moral ponudbo NLB oceniti samostojno in neodvisno ter sprejeti lastno odločitev. Še naprej smo prepričani, da naša ponudba jasno odraža dolgoročno vrednost in perspektivo Addika.''

Vse, kar morate vedeti pred začetkom svetovnega prvenstva

Svetovno prvenstvo v ZDA, Kanadi in Mehiki bo potekalo od 11. junija do 19. julija. Konsenz stavnic in strokovnjakov kot največje favorite vidi Špance in Francoze. Španska nogometna reprezentanca je pred dvema letoma slavila na Euru 2024, kjer je Francija veljala za favoritinjo. Kdo so favoriti za zmago? Koliko so vredne njihove ekipe? Francija sanja tretji zaporedni finale; Španija lovi novo ero; lahko Messi ubrani naslov?

Kako se geopolitika odraža na trgih

Inflacija, ki jo poganja že tri mesece trajajoča vojna v Iranu in pričakovanja trgov, da bodo obrestne mere rastle oz. ostale povišane dalj časa, so sprožili odzive vlagateljev na trgih. Medtem ko delniški trgi - predvsem v ZDA in Aziji - beležijo rekordne rasti, razprodaje na obvezniških trg poganjajo donose na najvišje ravni v desetletjih. ''Ne gre za zaskrbljujoč odraz trgov,'' je za Bloomberg Adria TV oddajo Spotlight pojasnil Aleš Čačovič, višji upravljalec investicijskih skladov v Triglav Investments. ''Segment umetne inteligence ignorira dogajanje na naftnih trgih,'' je dodal ob vse večji rekordih, ki jih nizajo delniški trgi – predvsem ameriški in azijski.

''Rast lahko še traja. Ko se preveč napihne, se bo kapital preselil na obvezniške trge,'' predvideva Čačovič. Ob tem je pojasnil, da so cene obveznic privlačne za dolgoročne vlagatelje, pri tem pa je izpostavil predvsem japonske in britanske obveznice zaradi donov glede na ravni inflacije. Japonske 10-letne obveznice trenutno beležijo 1,2-odstotno rast donosov, medtem ko inflacija znaša 1,4 odstotka, britanske 10-letne obveznice pa štiriodstotno rast donosov ob 2,8-odstotni rasti inflacije. Celoten pogovor poslušajte v priloženem videu.

 

Najbolj brano:

1. Ali bom moral plačati davek, če sosedu dam nekaj elektrike?

2. Šest od desetih podjetnikov je normirancev: kaj prinašajo nova pravila

3. Borzni pregled: Rekordi padajo in kako se debeli Trumpova denarnica

4. Test renaulta 4 E-tech: Praktičnost ni na ravni izvirnika, cena pa je precej višja

5. Nvidia vstopa na trg prenosnikov z Windowsi

Danes spremljamo:

Eurostat bo objavil podatke o inflaciji. V ZDA bodo objavili JOLTS statistiko o trgu dela.