Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine in ekstremne vremenske razmere so indeks cen kmetijskih surovin potisnili na najvišjo raven v zadnjih dveh letih, saj težave z gnojili in obeti manjših letin povečujejo tveganja za rast cen hrane.
Bloombergov indeks kmetijskih surovin, ki spremlja deset najbolj prodajanih kmetijskih pridelkov na svetu, je zrasel že tretji mesec zapored in dosegel najvišjo raven od novembra 2023. To predstavlja izrazit preobrat glede na obdobje pred vojno, ko so cene večine kmetijskih surovin zniževale visoke zaloge in obilne letine.
Zdaj se kmetje od Azije do Avstralije in ZDA soočajo s prepletenimi izzivi, ki jih povzročata vojna z Iranom in suša, kar pritiska na cene osnovnih živil, od kruha do testenin in jedilnega olja.
Ponudba žit, kot sta pšenica in koruza, je bila pred izbruhom konflikta zadostna, saj je bilo za nami več dobrih letin. Cene soje in rastlinskih olj pa je podpiralo povpraševanje po biogorivih, pravi Kang Wei Cheang, kmetijski posrednik pri družbi StoneX v Singapurju.
"Vojna je to ravnovesje bistveno spremenila, predvsem zaradi vpliva na energijo, gnojila in logistiko," je dejal. "Motnje v Hormuški ožini so zvišale cene surove nafte in hkrati močno povečale stroške gnojil ter prevoza."
Cene kmetijskih surovin naraščajo, saj vojna in ekstremne vremenske razmere pritiskajo na svetovno pridelavo hrane. Foto: Rory Doyle/Bloomberg
Pšenica in koruza, kulturi, ki zahtevata veliko gnojil, sta med najbolj prizadetimi. Terminske cene pšenice na čikaški borzi so od izbruha vojne konec februarja poskočile za 11 odstotkov in ta teden dosegle najvišjo raven v skoraj dveh letih. Koruza se je v zadnjih dveh mesecih podražila za 6 odstotkov in je na najvišji ravni v zadnjem letu.
V največjih pridelovalnih državah so nekateri kmetje zaradi višjih stroškov zmanjšali obseg setve. Suša na ameriških Velikih planjavah dodatno pritiska na rast cen pšenice, medtem ko napovedi neugodnega vremena vzbujajo skrb tudi v drugih pomembnih regijah, kot sta Avstralija in Rusija. Posledice se prenašajo tudi na trg koruze.
"Vreme postaja drugi pomembni vir tveganja," je dejal Cheang. Napovedi za pojav El Niña kasneje letos so še posebej pomembne za pridelke, kot so palmovo olje, soja in koruza, saj lahko vročinski stres ali motnje v padavinah v ključnih fazah rasti hitro zmanjšajo ponudbo.
Cene sojinega olja v Chicagu so letos poskočile za skoraj 50 odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 2022, kar poganjajo strožji ameriški ukrepi na področju biogoriv in rast cen energije. Palmovo olje se je podražilo za 12 odstotkov, saj največje proizvajalke, Indonezija, Malezija in Tajska, vse več pridelka namenjajo za proizvodnjo biogoriv.
"Vojna spodbuja rast cen hrane, predvsem prek dražje energije, gnojil in motenj v transportu, pri čemer so učinki široki, globalni in zamaknjeni," je dejal Oscar Tjakra, višji analitik pri Rabobank v Singapurju. "Če se konflikt nadaljuje, bi lahko v naslednjih šestih do osemnajstih mesecih inflaciji hrane dodal več odstotnih točk." Po njegovih besedah lahko potrošniki pričakujejo postopno rast cen hrane, zlasti osnovnih živil.
Pod pritiskom niso le žita in jedilna olja. Konflikt na Bližnjem vzhodu ohranja visoke stroške goriva in prevoza tudi pri drugih surovinah, od kave do bombaža. Dražje dizelsko gorivo namreč podraži prevoz pridelkov od polj do skladišč in pristanišč.
Hedge skladi so ta mesec prvič po dveh letih postali bolj optimistični glede bombaža. Rast cen nafte namreč povečuje privlačnost naravnih vlaken v primerjavi z vse dražjimi sintetičnimi materiali, kot sta poliester in najlon. Cene surovega sladkorja medtem podpira Brazilija, največja izvoznica, ki povečuje delež etanola v domačem bencinu.
"Tudi tam, kjer je ponudba trenutno videti zadostna, višji stroški proizvodnje, energije in transporta postavljajo višjo izhodiščno raven cen," je dejal Cheang. To po njegovih besedah pomeni, da bi lahko cene hrane ostale povišane dlje časa, zlasti če se uresničijo napovedi o ekstremnih vremenskih razmerah.
.webp){kind=icon}
