Študentsko delo vse bolje plačano: v povprečju več kot 10 evrov na uro

Poletni meseci, ko se opravi največ študentskega dela, prinašajo dobre novice za dijake in študente. Povprečna urna postavka za študentsko delo je letos prvič presegla mejo 10 evrov in aprila dosegla 10,20 evra bruto, kar je 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Podatki e-Študentskega Servisa kažejo, da je povprečna postavka že za 12 odstotkov višja od zakonsko določene minimalne urne postavke, ki letos znaša 8,98 evra bruto. Dela z minimalno postavko predstavljajo le še približno petino ponudbe in jih delodajalci praviloma težje zapolnijo.

Za rast plačil je pomemben predvsem primanjkljaj mladih na trgu dela, v svoji analizi navajajo pri e-Študentskem Servisu. Generacije so vse manjše, potrebe podjetij pa vse večje. Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih približno 3.400 prostih delovnih mest, kar je okoli devet odstotkov več kot pred letom dni.

Pomanjkanje kandidatov sili delodajalce k višjim postavkam in dodatnim ugodnostim. Poleg brezplačne malice, parkirišč in mentorstva vse pogosteje poudarjajo tudi možnost poznejše redne zaposlitve.

 

Najbolje plačana študentska dela danes presegajo 15 evrov bruto na uro. Gre predvsem za dela, ki zahtevajo digitalna, komunikacijska ali strokovna znanja. Med zanimivejšimi priložnostmi so ustvarjanje vsebin za družbena omrežja, digitalni marketing, sodelovanje pri projektih umetne inteligence, športno trenerstvo ter različna strokovna dela s področij informatike, inženirstva, zdravstva in farmacije.

Vse več mladih se odloča za dela, povezana s študijem in prihodnjo kariero. Po ugotovitvah servisa se kar 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri delodajalcu, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo. Več kot 90 odstotkov jih po zaključku izobraževanja preide neposredno na trg dela brez obdobja brezposelnosti.

Skoraj dve tretjini mladih si študija brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti, zato študentsko delo še vedno predstavlja pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča izobraževanje ne glede na socialni položaj njihovih staršev oziroma družine, so sporočili iz e-Študentskega Servisa.

Študentsko delo je tudi del pokojninskega sistema. Mladi z njim v povprečju pridobijo približno dva meseca in pol pokojninske dobe na leto, iz naslova prispevkov za študentsko delo pa se je v pokojninsko blagajno lani steklo 89 milijonov evrov.

Podatki kažejo, da mladi v povprečju opravijo približno osem ur dela tedensko oziroma okoli 35 ur mesečno, kar na letni ravni pomeni približno 425 ur dela.