Z začetkom toplih dni in prvih vročinskih valov se začenja tudi sezona, ko si številni privoščijo osvežitev s sladoledom. Ta priljubljena poletna razvada, nekoč razmeroma dostopna, pa postaja vse dražja. Proizvajalci in prodajalci se namreč že več let soočajo z višjimi stroški surovin in energije, kar se postopno preliva tudi v cene za potrošnike.
Rast cen hrane v zadnjih letih je bila izrazita, predvsem zaradi podražitev ključnih sestavin, kot so sladkor, mleko in drugi mlečni izdelki. Sledilo je obdobje umirjanja splošne inflacije, v zadnjih dveh mesecih pa spet spremljamo rast, najbolj na račun podražitev energije. Tudi vhodni stroški v proizvodnji sladoleda ostajajo na povišanih ravneh, kar omejuje prostor za znižanje končnih cen.
V Sloveniji se je rast cen hrane v začetku leta 2026 po podatkih Statističnega urada RS (SURS) sicer upočasnila na približno 3 do 4 odstotke, vendar cene izdelkov, povezanih s sladkorjem, mlekom in mlečnimi izdelki, še naprej rastejo, čeprav bistveno počasneje kot v obdobju 2022–2023; podražitve se zdaj večinoma gibljejo v srednjih enomestnih odstotkih.
Preberi še
Kitajska uvedla visoke dajatve na uvoz mlečnih izdelkov iz EU
Kitajska je deveta največja izvozna destinacija EU za sir.
22.12.2025
Cene kmetijskih surovin najvišje po letu 2023, pa ni kriva le vojna
Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine in ekstremne vremenske razmere sta cene kmetijskih surovin pognala na najvišjo raven v dveh letih. Vojna, dražja energija in motnje v dobavnih verigah povečujejo tveganje za nadaljnjo rast cen hrane po vsem svetu.
02.05.2026
Energetski šoki prek gnojil do hrane: kaj in koliko bomo lahko dali na mizo
Cene mineralnih gnojil so zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu močno poskočile. To odpira vprašanje, ali bodo kmalu sledile tudi višje cene hrane.
16.04.2026
"Če želimo, da govedina ostane na mizah potrošnikov, je treba zvišati odkupne cene za kmete"
Katera živila so se v Sloveniji v letu 2025 najbolj podražila? Imamo odgovor
09.02.2026
Za večjo porcijo z dodatki tudi več kot šest evrov
Ta trend se vse bolj odraža tudi v cenah sladoleda na ulici. V Ljubljani se je cena kepice že povzpela nad tri evre. V kavarni Cacao Ljubljana je za kepico sladoleda treba odšteti 3,50 evra, podobno v Gelaterii Romantika, kjer najmanjši sladoled stane 3,50 evra, otroški pa 2,60 evra. Z dodatki, kot so sladki korneti, prelivi in posipi, ter pri večjih porcijah se lahko cena hitro povzpne tudi na več kot šest evrov.
Slika je nekoliko drugačna v Mariboru, kjer v legendarni sladoledarnici Lastovka pri Starem mostu kepica ostaja pri dveh evrih, posebni okusi, kot je dubajska čokolada, pa stanejo okoli 2,50 evra – cene so tam letos ostale na ravni prejšnjega leta. Podoben cenovni razpon je mogoče opaziti tudi drugod po mestu. Na Grajskem trgu v sladoledarni Piu Gelato klasični okusi stanejo okoli 2,20 evra, premium pa približno 2,50 evra na kepico. Malenkost dražji je sladoled v Slaščičarni Ilich, kjer klasična kepica stane 2,30 evra, mala 1,70 evra, posebni okusi pa dosežejo tudi tri evre.
Kot pravi lastnik Lastovke Šerif Demiri, so med Mariborčani še vedno najbolj priljubljeni klasični okusi, kot so kinder, cookies, mango, borovnica in predvsem pistacija, ki ostaja ena dražjih sestavin.
Ravno pistacija pa v zadnjem obdobju odraža širše dogajanje na globalnih trgih surovin. Po poročanju Bloomberga je bilo trgovanje s pistacijami že pred vojno zapleteno zaradi sankcij in geopolitičnih napetosti, kot pojasnjuje analitik Nick Moss iz podjetja Expana Markets. Manjši pridelek v letu 2025 ter motnje v komunikacijah in logistiki so dodatno omejili ponudbo, izbruh vojne pa je razmere še zaostril in še dodatno skrčil količine na svetovnih trgih. Pistacije so namreč posebno občutljive na motnje na Bližnjem vzhodu, ki je ključno proizvodno in tranzitno območje. Po podatkih podjetja Expana so se referenčne cene pistacij v ZDA v dveh letih od konca leta 2023 zvišale za približno 30 odstotkov.
Ob tem Demiri opozarja, da so se po pandemiji močno podražile tudi investicije v opremo: stroji za proizvodnjo sladoleda so po njegovih besedah skoraj dvakrat dražji.
Rastoči stroški proizvodnje: od surovin do logistike
Medtem ko se potrošniki ob vročih dneh soočajo z vse višjimi cenami kepice sladoleda, proizvajalci opozarjajo, da se pritisk stroškov v ozadju še ni polegel. V Ljubljanskih mlekarnah, vodilnem proizvajalcu mlečnih izdelkov v Sloveniji, pojasnjujejo, da gre za dolgotrajnejši trend rasti vhodnih stroškov. "Če pogledamo širše obdobje zadnjih nekaj let, opažamo, da se cene surovin in embalažnih materialov postopoma zvišujejo iz leta v leto. Glede na trenutno geopolitično situacijo je prihodnje gibanje cen zelo težko napovedati. Nekatere surovine, kot so pistacije in borovnice, so že zdaj na zelo visokih cenovnih ravneh," pravijo.
Dodajajo, da pri nabavi surovin za sezono 2026 sicer niso zaznali izrazitega dodatnega dviga cen, vendar se pritisk seli drugam – predvsem na stroške dela, skladiščenja in logistike. "Skladiščenje in transport sladoleda sta med stroškovno najzahtevnejšimi logističnimi procesi v živilski industriji, saj izdelek zahteva poseben temperaturni režim," poudarjajo.
V Ljubljanskih mlekarnah kljub naraščajočim stroškom delovne sile, skladišč in logistike cen proizvodov od leta 2025 niso povišali.
V Ljubljanskih mlekarnah opozarjajo na vse višje stroške delovne sile, skladiščenja in logistike. Foto: Bobo
Na pritisk stroškov opozarjajo tudi manjši proizvajalci, ki pa se nanje odzivajo različno. V podjetju La Popsi, znanem po sadnih sladoledih z visokim deležem sadja, poudarjajo, da globalni trendi ne zaobidejo niti manjših igralcev.
"Čeprav naš proizvodni obrat ni lociran v Sloveniji, se soočamo z enakimi globalnimi pritiski. V zadnjem času smo zaznali znatno povišanje cen surovin, transporta, energentov in delovne sile. Trg je trenutno izjemno nestabilen, pri čemer se podražitve posameznih segmentov gibljejo od 10 pa vse do 50 odstotkov," je za Bloomberg Adria povedala soustanoviteljica podjetja, Neža Mlakar.
Dodala je, da se pri La Popsi kljub omenjenim pritiskom zaenkrat niso odločili za dvig cen izdelkov. "Zavedamo se pomena dostopnosti za naše kupce, zato bomo z optimizacijo lastnih procesov vztrajali pri trenutnih cenah, dokler bo to le mogoče, da povišanih stroškov proizvodnje ne prenesemo na končnega potrošnika."
Sladoled se draži po vsej Evropi
Podobno dinamiko je opaziti tudi drugod po Evropi. Po najnovejših podatkih specializiranega industrijskega portala Italia Gelato se cena manjšega sladoleda v EU giblje približno med 3,20 in 4,50 evra, v najbolj turističnih mestih, kot sta Pariz in London, pa lahko doseže tudi do sedem evrov.
Po navedbah portala trg obrtniškega sladoleda kljub pritiskom stroškov še naprej raste, pri čemer povpraševanje spodbujajo turizem, vroča poletja in vse večje zanimanje potrošnikov za kakovostne, inovativne okuse. Ob tem pa proizvajalci še vedno občutijo posledice podražitev surovin, energije in dela, zaradi česar se sladoled postopoma oddaljuje od nekdanje podobe cenovno dostopne osvežitve.
.webp){kind=icon}
