EU pelje kmetijsko politiko v napačno smer

Poskusi reformiranja kmetijske politike so vse bolj osredotočeni na podiranje okoljskih prizadevanj kmetijstva.

Biti kmet ni enostavno – tudi v Evropski uniji, kjer največji proračunski izdatek predstavljajo kmetijske subvencije. Po mesecih protestov in premiku v desno v Evropskem parlamentu EU zdaj razpravlja o prihodnosti kmetijskega sektorja. Žal pa se zdi, da nova smer ne zasleduje najboljših interesov kmetov.

Raziskava, ki jo je izvedel Ipsos aprila, je pokazala, da je več kot polovica anketiranih kmetov glede prihodnosti svojega gospodarstva pesimistična, predvsem zaradi ekonomskih razlogov: približno 40 odstotkov je za glavne izzive navedlo naraščajoče cene vhodnih surovin ali stroškov in prenizke odkupne cene. Kmetijstvo je obenem eden od sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni podnebnim in biodiverzitetnim krizam. Polovica romunskih kmetov je kot glavno skrb navedla vreme ali vremenske ujme, 44 odstotkov pa je kot razlog za morebiten odhod iz kmetijstva navedlo okoljske omejitve. Čeprav je le 26 odstotkov vseh anketiranih izpostavilo podnebne spremembe kot težavo, te že otežujejo pridelavo olivnega olja, krompirja, šampanjca in sira. Analiza, podprta s strani EU in objavljena maja, je pokazala, da skrajni vremenski pojavi letno povzročijo kmetijskemu sektorju povprečno 28,3 tisoč milijonov evrov (33,1 tisoč milijonov dolarjev) škode. Večina teh izgub ni zavarovanih – niti jih ni mogoče zavarovati.

EU zaradi nezadovoljstva kmetov že drugič v dveh letih razmišlja o poenostavitvi skupne kmetijske politike (angl. the Common Agricultural Policy - CAP), poleg tega pripravlja še en sveženj zakonodaje, ki se bo osredotočil na okoljsko in prehransko varnost in naj bi bil predstavljen proti koncu leta. Medtem naj bi konec meseca EU predstavila večletni proračun, razprava pa poteka tudi o prihodnjem CAP-u po letu 2027.

To bi lahko bilo prelomno obdobje za kmetijstvo. Priložnost za odpravo administrativnih ovir in pravičnejšo porazdelitev subvencij, ki trenutno neupravičeno koristijo velikim posestvom: 80 odstotkov neposrednih plačil prejme zgolj 20 odstotkov kmetij. Namesto da bi se lotila nepoštenih praks in sistemov, da bi se lotili nepoštenih praks in sistemov, ki škodujejo pridelovalcem, se agenda poenostavitve osredotoča na razgradnjo okoljskih zahtev.

Bloomberg Adria

 

Posebno zaskrbljena je Faustine Bas-Defossez, direktorica za naravo, zdravje in okolje pri Evropskem okoljskem uradu, mreži nevladnih organizacij. Opozarja na predlog, po katerem nacionalni načrti za izvajanje CAP-a ne bi več upoštevali širše okoljske in podnebne zakonodaje. To opisuje kot "nevaren" korak, ki bi lahko zavrl cilje EU na področju zdravja tal in biodiverzitete.

Države članice bodo prav tako dobile več manevrskega prostora pri določenih vidikih, kot je opredelitev vodotokov, kar pomeni, da bodo koristi deregulacije v resnici šle upravam in ne kmetom, medtem ko bodo onesnaženje voda in usoda varovanih okolij, kot so močvirna zemljišča, odvisni od interpretacije posameznih držav. Toliko o "skupni" politiki.

Vladni predlogi so sprejeti brez ocen posledic in javne razprave, zato trditve, da naj bi spremembe kmetom prihranile do 1,58 tisoč milijonov evrov (1,85 tisoč milijonov dolarjev) letno, niso podprte z dokazi. Bas-Defossez meni, da zaradi prenagljenosti reform ni mogoče ustrezno preveriti celotnega svežnja, kar povečuje tveganje, da bodo sprejete škodljive politike brez nadzora.

V bistvu je glavna težava v postopnem opuščanju okoljskih pogojev ta, da kmetje brez zdrave zemlje, čiste vode, zadostne biodiverzitete in ugodnih vremenskih razmer sploh ne morejo pridelovati. Vsak ukrep, ki ovira izboljšanje teh osnovnih pogojev, ne služi najboljšim interesom kmetov.

Namesto tega bi morala EU povečati delež plačil, namenjenih t. i. "ekoshemam", prek katerih se kmetje nagrajujejo za prakse z ugodnim vplivom na naravo. Namesto da se pravila nenehno spreminjajo, bi morali administrativne obremenitve zmanjšati z usklajevanjem poročanja in jasnejšimi smernicami.

Ministrstvo za kmetijstvo

 

Prihodnost ni videti obetavna. Kljub poskusom ohranitve obstoječe strukture CAP je Politico poročal, da naj bi Evropska komisija predlagala znatno zmanjšanje obsega sredstev za CAP. In če EU v zadnjem letu trenutne politike že išče poti za deregulacijo, je težko verjeti, da bodo subvencije po letu 2027 zares zelene.

Hkrati je EU ta mesec predstavila časovni načrt za uvedbo t. i. naravnih kreditov – podobnih ogljičnim kreditom, le da bi bili vezani na dejavnosti, nastalih z zmanjšanjem ali odstranjevanjem emisij, temveč bi bili povezani z dejavnostmi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot je obnavljanje močvirja ali vzdrževanje živih mej.

EU naravne kredite predstavlja kot način, kako s pomočjo zasebnega kapitala podpreti kmete in druge upravljavce podeželja. A skupaj s splošnim trendom okoljske deregulacije se zdi, da EU trajnostne prakse vse bolj premika iz obveznih v neobvezne prakse.  

Naravo je izjemno težko kvantificirati. Medtem ko je odstranjevanje ogljika, denimo z uporabo biooglja, razmeroma enostavno izmeriti v tonah ogljikovega dioksida, pa je biotsko raznovrstnost precej težje opredeliti, spremljati in izračunati. Če bi naravni dobropisi temeljili na številu različnih vrst na določenem območju ali na številčnosti ene same izbrane rastline ali živali, bi to zahtevalo številna terenska opazovanja. Če pa bi kot merila šteli tudi izboljšano kakovost vode ali bolj zdrava tla, se postavi vprašanje, kako zagotoviti, da so vsa ta merila medsebojno primerljiva in enakovredna?

Te težave so sicer premagljive, a zamisel pomeni dodatno administrativno breme za kmete, ki želijo delovati odgovorno in za to pošteno plačilo. In ker so naravni krediti trenutno v EU povsem prostovoljni, obstaja veliko tveganje, da ta mehanizem ne bo niti približno zapolnil globalne finančne vrzeli za biodiverziteto – ocenjene na 700 milijard dolarjev letno – niti zadostno nadomestil stroškov kmetom.

Skratka: EU sledi škodljivi poti v kmetijstvu– smer, ki bo kmete pustila nezadovoljne, ogrozila prehransko in vodno varnost ter ne bo prispevala k uresničevanju ciljev za zdrav planet.

 

Ta kolumna odraža osebna stališča avtorice in ne nujno mnenja uredništva ali podjetja Bloomberg LP.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar