Ko veljaki ostanejo doma: ali lahko G20 brez Trumpa, Xija in Putina vodi svet?

Vrh skupine 20 gospodarsko najpomembnejših držav na svetu, bolje znane kot G20, bo ta konec tedna že četrtič zapored v državi v razvoju. Svetovni voditelji bodo namreč v soboto odpotovali v največje mesto Južnoafriške republike, Johannesburg, kjer bodo dva dni razpravljali o številnih težavah, ki pestijo čedalje bolj razdeljen svet. Skupina 20 držav od svetovne finančne krize leta 2008 vsako leto organizira visoka srečanja, pri čemer se agenda razvija glede na odziv na spremembe v svetovnem gospodarstvu.

Prvega vrha skupine G20, ki bo potekal na afriških tleh, se bodo udeležili predstavniki kar 42 držav, pri čemer pa bolj kot seznam udeležencev v oči bode seznam teh, ki se vrha ne bodo udeležili. V Johannesburgu ne bo nekaterih največjih imen sveta, vključno s predsedniki ZDA, Kitajske in Rusije.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prejšnji teden sporočilo, da bo azijsko državo na vrhu voditeljev, ki se bo začel 22. novembra, namesto Xi Jinpinga zastopal premier Li Qiang. V izjavi ni pojasnjeno, zakaj Xi, ki se je dogodka udeležil lani, tokrat ne bo prisoten. Rusijo bo medtem zastopal Maksim Oreškin, namestnik vodje predsedniškega urada, saj je Mednarodno kazensko sodišče proti predsedniku Vladimirju Putinu izdalo nalog za aretacijo. Ameriški predsednik Donald Trump, ki vrh bojkotira, pa je izjavil, da Washington v Johannesburg ne bo poslal nikogar.

Zakaj ZDA bojkotirajo vrh G20?

Trumpovo neodobravanje Južne Afrike sega dlje od zadnjih dni, ko se svetovna zunanja ministrstva pripravljajo na pot v Johannesburg. Ameriški predsednik je svojega južnoafriškega kolega Cyrila Ramaphoso med majskim obiskom Bele hiše "napadel iz zasede", pri čemer je podal za lase privlečene trditve o genocidu nad belimi južnoafriškimi kmeti.

Majsko srečanje je bilo namenjeno umiritvi napetosti med ZDA in Južno Afriko, a se je namesto tega zaostrilo. Trump je svojega kolega pahnil v položaj, ko se je moral braniti pred obtožbami. Od takrat je bilo le malo stikov med ZDA in največjim gospodarstvom Afrike, pri čemer Bela hiša še danes vztraja pri navedbah o "genocidu nad belci", čeprav je administracijo zapustil svetovalec Elon Musk, tudi sam južnoafriškega rodu.

Profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede pravi, da sicer škoda, da ne bo ZDA, a očitno so teme, ki jih želi odpirati Južna Afrika, njim odveč. "Morda jih tudi skrbi, da bi morali pojasniti ukinitev vse razvojne pomoči, ki je številne afriške države zelo prizadela. Hkrati pa je morda odsotnost ZDA priložnost za druge države, tudi EU, da oživijo multilateralizem in sodelovanje brez 'velikega brata'," pove.

Spomnimo, ena izmed prvih večjih potez predsednika Trumpa, ki je svoj drugi mandat prevzel 20. januarja, je bila razgradnja Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID). USAID je v desetletjih zagotovil več deset milijard dolarjev humanitarne pomoči, predvsem državam v razvoju. Marca 2025 je Trumpova administracija napovedala, da bo ukinila 83 odstotkov programov USAID, preostale pa je preselila pod okrilje zunanjega ministrstva.

Bloomberg

 

Mednarodni politolog s FDV Faris Kočan pa odsotnost ZDA osmišlja v simbolnem in operativnem smislu. "Simbolna odsotnost gospodarske velesile meče senco na legitimnost in kohezivnost skupine G20. Prazen sedež ZDA pošilja sporočilo o krhkosti globalnega sodelovanja in nadaljevanju politike razgradnje multilateralizma. To je hkrati v skladu s Trumpovo logiko delovanja, in sicer bilateralizma in dogovorov 'ena na ena'. Ambicioznost končnega sporočila ZDA se torej avtomatsko zmanjša, saj je težko govoriti o upravljanju globalnega dolga, financah, podnebju ali znanosti in tehnologije brez sodelovanja ključne članice," pove.

"Če upoštevamo napovedi, da bo Afrika v prihodnjih letih dosegala vse uspešnejšo gospodarsko rast na račun rudnih in naravnih bogastev, se lahko tak bojkot Washingtonu vrne kot bumerang: Kitajci si že zdaj zagotavljajo dostop do Afrike, EU sicer peša, a si tudi prizadeva za intenzivnejši dialog," še pove poznavalka Bučar.

O Afriki kot potencialnemu trgu prihodnosti so govorili tudi na letošnjem Blejskem strateškem forumu (BSF), kjer je generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (STO) Ngozi Okonjo-Iweala, sama Nigerijka, poudarila: "Afrika ima 1,4 milijarde prebivalcev; leta 2050 bo imela največje število mladih in največ delovne sile, ki jo svet nujno potrebuje. Če bi bila pameten poslovnež, bi si prizadevala za gradnjo dobavnih verig in omrežij v Afriki. Če evropska podjetja tega ne bodo izkoristila, bodo pozneje obžalovala."

Pogled proti Afriki se je na panelu zdel smiseln tudi evropskemu komisarju za mednarodna partnerstva Josefu Sikeli, ki je povedal, da je Afrika najhitreje rastoča celina. "V prihodnjih petih letih pričakujemo 60 milijonov novih delavcev na afriškem trgu dela, medtem ko Afrika trenutno zajema le dva odstotka svetovne industrijske proizvodnje. Podpiram partnerstva, ki temeljijo na vzajemnih koristih in bodo ustvarila delovna mesta," je povedal.

Južnoafriška agenda

"V času vse hujšega rivalstva med velikimi silami je skupina dvajsetih postala nepogrešljiv forum za reševanje perečih svetovnih izzivov. Medtem ko Zahod vstopa v vse bolj zaostrene konflikte z Rusijo in naraščajo napetosti med ZDA in Kitajsko, ostaja ključna platforma za napredek pri skupnih mednarodnih vprašanjih – od prehranske varnosti in finančne stabilnosti do podnebnih sprememb. Vendar pa G20 v enem pogledu ni postala resnično globalni forum: od ustanovitve leta 1999 je afriška celina osupljivo premalo zastopana. Med njenimi članicami je le ena sama afriška država – Južna Afrika," je zapisal Landry Signe, višji sodelavec na inštitutu Brookings.

Kot smo omenili, je to prvi vrh skupine G20 na afriških tleh v zgodovini, kar je velik trenutek za gostiteljico Južno Afriko in predsednika države Ramaphoso, ki s svojo vlogo na mednarodnem prizorišču išče ravnotežje med zastopstvom lastne celine, vlogo kot članice skupine BRICS in pomembnih trgovinskih odnosov z Zahodom.

"Južna Afrika je svoje predsedovanje zasnovala okoli solidarnosti, enakosti in trajnostnega razvoja, s čimer se je dejansko uskladila s širšimi globalnimi razvojnimi vprašanji. Od nje se pričakuje, da bo poudarjala strukturne izzive Afrike, kot sta infrastruktura in vzdržnost dolga, da si bo prizadevala za pravičnejšo zastopanost v svetovnih institucijah in da bo govorila tudi o vprašanju podnebnih sprememb," pojasnjuje Kočan.

"Ker ZDA niso prisotne, lahko Južna Afrika razpravo usmerja bolj globalno in normativno. JAR je dosledno pozicioniran kot normativni akter v svetovni politiki glede vprašanj pravičnosti in dekolonizacije, tako da je pričakovati klice po spoštovanju multilateralizma, po globalnih in vključujočih strukturah upravljanja in poudarek na majhnih državah, ki so strukturno zapostavljene. Dvomim, da bo to postalo del sklepov oziroma komunikacije, lahko pa gre za pomembno politično sporočilo JAR kot gostiteljice, ki lahko to izkoristi za tovrstna sporočila," pojasnjuje politolog Kočan.

"Vrh se dogaja v času, ko svet začenja spoznavati, da je Afrika osrednjega pomena pri reševanju številnih globalnih izzivov," je za DW povedala Mavis Owusu-Gyamfi, predsednica in izvršna direktorica Afriškega centra za ekonomsko preobrazbo, in dodala, da sta globalna rast in stabilnost odvisni od tega, ali je pot afriške celine dobra ali slaba. Poudarila je, da bodo v središču vrha solidarnosti, enakosti in trajnosti.

Afriška država je predsedstvo skupine lani prevzela od svoje partnerice v skupini BRICS, Brazilije, pri čemer pa je na jutrišnjem vrhu pričakovati nekatere podobne prioritete. Brazilija je v ospredje lanskega vrha denimo postavila boj proti revščini in lakoti.

Poznavalka Bučarjeva ocenjuje, da je Južna Afrika ponosna na svojo vlogo gostiteljice in dejstvo, da je vrh na afriških tleh. "Zato tudi načrtujejo niz tem, kot so vprašanje dolgov in zagotavljanje financ za razvoj, odpornost in trajnostni razvoj," pojasnjuje. "Južna Afrika lahko odsotnost ZDA obrne v svojo korist in še bolj uveljavi svojo vlogo v mednarodnem prostoru, vključno s sodbo proti Izraelu na mednarodnem sodišču," sklene. Južna Afrika je leta 2023 na mednarodnem sodišču sprožila postopek proti Izraelu, v katerem je trdila, da je Izrael s svojim ravnanjem v Gazi kršil svoje obveznosti iz Konvencije o genocidu. Sodba še poteka.

"Hkrati trenutni položaj ustvarja ustrezen politični vakuum za Južno Afriko, da oblikuje agendo z manj omejitvami. V aktualnih svetovnopolitičnih razmerah je vseeno dobro sporočilo za globalni jug – znamenje krepitve samozavesti držav globalnega juga, da zmorejo teme umestiti na G20," dodaja Kočan.

Domače težave gostiteljice

Ramaphosa, čigar stranka Afriški narodni kongres (ANC) državi vlada neprekinjeno od konca apartheida leta 1994, je lani na volitvah doživela poraz v razmerju moči, saj je morala skleniti koalicijo z nekoč opozicijsko stranko Demokratično zavezništvo (DA). Največje gospodarstvo celine se medtem spopada s precejšnjimi težavami.

Največja so korupcijski škandali, poleg tega pa Južno Afriko pestijo tudi visoka stopnja kriminala, stagnirajoče gospodarstvo in visoka stopnja brezposelnosti (kar 32 odstotkov). Kljub temu pa je v zadnjem času nekaj spodbudnih signalov. Agencija S&P je izboljšala bonitetno oceno države, johannesburška borza je ena najbolj rastočih borz letos, valuta rand je v primerjavi z dolarjem letos zrasla za 10 odstotkov, izboljšuje pa se elektroenergetska mreža v državi, ki je v zadnjih letih bila pod vplivom obsežnih odklopov obremenitve.

Predsedovanje ZDA

Hkrati pa se je Washington odločil ubrati drugo pot. Gostiteljico je namreč posvaril, naj na vrhu G20 ne poskuša doseči skupne izjave. V depeši iz 15. novembra so ZDA sporočile, da se ne bodo udeležile ne priprav ne samega vrha ter da bodo blokirale vsak dokument, predstavljen kot soglasno stališče G20, ker naj bi južnoafriške prednostne naloge nasprotovale ameriškim. Če bo kakšen dokument vseeno objavljen, pa naj bo označen le kot izjava predsedujočega, so Američani sporočili Južnoafričanom, je poročal Bloomberg. Dodatna diplomatska nerodnost pa bo verjetno tudi nastala, saj naj bi Ramaphosa predsedniku Trumpu na koncu leta simbolno predal predsedovanje G20.

Bloomberg

 

Trump, nikoli velik privrženec multilateralizma in še manjši navdušenec nad multilateralnimi organizacijami, vse leto napada globalni multilateralni red, ki pa bo verjetno preživel še tri leta njegovega mandata. Politolog Kočan poudarja, da ameriški prevzem predsedovanja ustvarja določeno stopnjo paradoksa, saj bodo ZDA zadevo prevzele z mankom lastne verodostojnosti v luči G20 kot multilateralne platforme.

"Če namerava uradni Washington zagovarjati multilateralizem, potem bo moral najprej druge članice G20 prepričati, da je dejansko zavezan multilateralizmu in da G20 ne vidi samo kot instrument za doseganje lastnih interesov. Zato je ameriško predsedovanje lahko učinkovito le ob iskreni zavzetosti in iskanju kolektivnih rešitev: razvoj, dolg, digitalne tehnologije. V nasprotnem primeru bo predsedovanje bolj procesno, in ne vsebinsko," sklene sogovornik.