Kako blokada goriva razkriva omejitve ruskih plačancev

Džihadisti v afriški državi Mali so prestolnico Bamako odrezali od oskrbe z gorivom, kar ogroža vojaško oblast in razkriva meje ruskih varnostnih obljub. Ena od skupin, povezanih z zloglasno teroristično skupino Al Kaida, ki že več kot desetletje pustoši po državi – ubija tisoče ljudi in razseljuje več sto tisoč – je v zadnjih dveh mesecih obkolila mesto, napadala vojaške konvoje in uvedla blokado goriva, ki je zaustavila obubožano prestolnico države.

Vrste pred bencinskimi črpalkami se raztezajo kilometre, avtomobili in motorji pa stojijo v neskončnih vrstah pred zaprtimi črpalkami. "Gorivo priteka, vendar ga ni niti približno dovolj. Vedno si pod stresom, kje boš našel naslednje polnjenje za svoj motor," je dejal Bakary Diarra, vodovodar. Prejšnji teden je zaradi pomanjkanja izpustil tri delovne dni.

Blokada militantov okoli Bamaka je način, "da pretresejo vlado z udarjanjem po vsakdanjem življenju," je dejal Lucas Webber, raziskovalec v newyorškem centru Soufan. Uporniki želijo dokazati, da hunta ne more voditi države ali zaščititi prestolnice, in stavijo, da bodo vse večje stiske ljudi prisilile k izgubi zaupanja v režim, je dodal.

"Daljše kot so vrste na bencinskih črpalkah in bolj ko narašča frustracija, šibkejša je videti vlada," je dejal Webber. "To je nizkocenovna taktika z velikim učinkom."

ZDA, Italija in Nemčija so svoje državljane pozvale, naj zapustijo Mali, medtem ko je sosednji Niger – zaveznik, ki je prav tako pod vojaško oblastjo – obljubil na stotine litrov goriva, da bi zmanjšal pritisk na prestolnico. Vendar to "ni rešitev krize," je dejal Diarra.

Možnost, da bi Džama Nusrat ul Islam va al-Muslimin (JNIM) – islamistična skupina, ki vodi obleganje mesta – uspela skoraj popolnoma prekiniti oskrbo z gorivom v Bamaku in njegovih štiri milijone prebivalcev, je obudila strahove pred ponovitvijo leta 2012, ko so z Al Kaido povezani borci, ki so jim pomagali tuareški separatisti, zavzeli severni Mali in uveljavili šeriatsko pravo.

To je spodbudilo vojaško posredovanje Francije, ki je ustavila islamiste in skoraj desetletje podpirala šibko, zavezniško centralno vlado, čeprav se je džihadistično nasilje širilo po severnem in osrednjem Maliju. Kljub temu sta bila prestolnica in gospodarsko bolj produktivni jug relativno nepoškodovana.

Ruski plačanci

Ko je nekdanja kolonialna sila predolgo ostala v državi, je skupina vojakov – na valu protizahodnega razpoloženja – strmoglavila vlado, izgnala francoske vojake in najela razvpito rusko skupino Wagner. To je hunti pomagalo ostati na oblasti brez kakršnih koli zahodnih naukov o demokraciji. Kot v drugih afriških državah so si ruski plačanci hitro ustvarili sloves po pobojih nedolžnih civilistov skupaj z malijsko vojsko, džihadistična dejavnost pa se je širila še hitreje.

AFP

 

Wagner je začasno pomagal odbiti borce z nekaterih območjih, vendar se je število civilnih žrtev povečalo – v letu po Wagnerjevem prihodu 2021 kar štirikratno, je v poročilu, objavljenem oktobra, dejal Heni Nsaibia, višji analitik pri Armed Conflict Location & Event Data (Acleda), neprofitni organizaciji, ki zbira podatke o političnem nasilju.

Wagner, ki je bil s Kremljem povezan na neposreden način, je v začetku letošnjega leta delno nadomestil Afriški korpus, ki je tesneje povezan z ruskim obrambnim ministrstvom.

Dogodki okoli Bamaka so najnovejši znak neučinkovitosti Moskve v boju proti ekstremizmu na celini. Podobno je propadla v sosednjem Nigru in Burkini Faso, kjer so džihadisti zacveteli, potem ko so vojaški prevzemi oblasti povzročili izgnanstvo francoskih vojakov in pripeljali ruske vojaške svetovalce.

"Hunta in njeni novi partnerji, vključno z Afriškim korpusom, niso izboljšali varnosti," je dejal Ulf Laessing, direktor programa Sahel pri fundaciji Konrad Adenauer. "Vlada se nanje ne more zares zanašati." Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva se ni odzval na e-poštno prošnjo za komentar.

Umori, ugrabitve

Skoraj dvomesečna kampanja JNIM je po poročanju Acleda sprožila najhujše nasilje v regiji v zadnjih desetletjih. Borci so ubijali in ugrabljali civiliste ter voznike in večkrat napadali konvoje z gorivom in vojake, ki so jih spremljali. Skupina je napadla tudi rudnike zlata in podjetja v tuji lasti, ugrabila delavce in napadala objekte.

"Trenutna kriza v Maliju poudarja neuspeh vojaškega režima pri izpolnjevanju obljub, zajezitvi nasilja in končnem porazu džihadističnih skupin," je v sporočilu zapisala Nina Wilen, direktorica afriškega programa na bruseljskem kraljevem inštitutu Egmont za mednarodne odnose. Zračni napadi, usmerjeni proti militantom, in okrepljene vojaške patrulje vzdolž ključnih poti niso uspele prebiti blokade, cene goriva pa so po vsej državi strmoglavile navzgor.

Malijci "hitro izgubljajo upanje," je dejal Oumar Berte, politični analitik in raziskovalec v Centru za pravne študije Rouennais d'Etudes Juridiques na Univerzi v Rouenu v Normandiji.

"Ko ljudje več dni čakajo na gorivo in ne vidijo olajšanja, se lahko frustracije hitro prelevijo v kaos," je povedal. "JNIM morda ne bo zavzel Bamaka, toda vpliv hunte slabi in to se začenja kazati."