Trump proti Castru: Tarča je milijardni turistični imperij Castrovega klana

"Očitno v Trumpovi administraciji prevladuje ocena, da je po Venezueli in popolni osamitvi Kube napočil trenutek, da ZDA prevzamejo nadzor nad otokom. To pa ne pomeni nujno tudi spremembe režima," je po izdaji zgodovinske obtožnice proti nekdanjemu predsedniku Kube, 94-letnemu Raulu Castru, bratu pokojnega vodilnega revolucionarja Fidela Castra, o ameriških interesih glede otoške komunistične trdnjave v preddverju ZDA dejal geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj.  

Kuba je pripravljena na padec

Po grožnji z Grenlandijo, napadu na Iran in zdaj še žuganju Havani je jasno, da je bila spektakularna ugrabitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura napovednik leta, v katerem bo ameriško poseganje, kljub Trumpovemu zatrjevanju o nasprotnem, dobilo zalet. Kirurška odstranitev Madura v bliskoviti akciji ameriških komandosov in prav tako hitro preoblikovanje političnega vodstva – ne pa tudi zamenjava represivnega režima – z uslužno podizvajalko ameriških interesov, podpredsednico Delcy Rodriguez, sta bila zadosten razlog, da je administracija Donalda Trumpa Venezuelo pragmatično prevzela kot vzorčni model za uveljavljanje ameriških interesov kjerkoli po svetu, še najbolj pa v ameriškem preddverju Karibov in Latinske Amerike.

"Ključni interes ZDA je utrjevanje lastne interesne sfere na zahodni polobli, skladno z razširjeno Monrojevo doktrino s Trumpovim dodatkom (t. i. Donrojeva doktrina)," pojasnjuje Goršelj.

A zataknilo se je v Iranu, zatika pa se tudi pri kljubovalni Kubi, medtem ko se v ZDA približujejo vmesne volitve. Podpora administraciji je nizka, popraviti morajo vtis neizdelane zunanje politike in preteklih napak, karibsko vročico v predvolilno dogajanje v ZDA postavlja politolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Marko Lovec. Podobno kot Grošelj tudi on poudarja vpliv kubanske diaspore na Floridi, ki je tradicionalna podpornica republikancev, "svojega človeka" v vrhu administracije pa imajo v kubanskem jastrebu, zunanjem ministru Marcu Rubiu, čigar starši so kubanski imigranti.

Marko Lovec intervencijo v Venezueli vidi kot mokro vajo za Kubo in modus operandi odstranitve nekooperativnega režima. "V Venezueli je ZDA uspelo odstraniti Madura, ki se je soočal z nepopularnostjo, medtem ko so se pogajali s preostankom režima. Izkupiček je povezan z zmanjšanjem povezav med Venezuelo in Kubo. ZDA so pokazale, da se ni mogoče zanašati na pomoč Rusije," o geopolitičnem vidiku ameriških potez pravi poznavalec. Trump je tako le dan po venezuelski intervenciji novinarjem sporočil: "Kuba je pripravljena na padec."

Nafta za varnostnike

Latinskoameriški državi nista bili le politična sopotnika, ampak tudi gospodarska partnerja, saj je Venezuela največji trgovinski partner Kube. Obsežni naftni viri Venezuele so nad gladino držali obubožani komunistični režim v Havani, ta pa je s svojim vrhunskim varnostno-obveščevalnim znanjem zalagal in uril Madurov varnostni aparat, ki je ščitil njegov režim. Potem je ameriško posredovanje Kubo odrezalo od venezuelske nafte in nanjo priklopilo ameriške naftarje. "Izvoz nafte so preusmerili na zahodne trge," o ekonomskih posledicah ameriške akcije v Venezueli pravi Lovec.

Obubožana Havana razen turizma, katerega sestavni del je prostitucija, ni imela veliko izvoznih artiklov, toda revolucionarni režim se je v desetletjih kljubovanja ameriškim sankcijam izmojstril v trgovini z obveščevalnim znanjem in veščinami. Kubanski varnostniki so bili sestavni del Madurove osebne straže. Ameriški specialci so v začetku januarja samodržca in njegovo ženo ugrabili šele potem, ko so sredi močno zastražene vojaške baze likvidirali 32 kubanskih varnostnih operativcev, navaja Wall Street Journal.

Veliko pove dejstvo, da se je na njihovo vrhunsko varnostno službo obrnil celo legendarni sovjetski KGB. Kubanski obveščevalci imajo namreč izvrstne vire tako v južnoameriški regiji kot tudi v Afriki, kamor so po Castrovi revoluciji uspešno izvažali komunistično ideologijo in mimogrede spletli razvejeno ter vplivno mednarodno mrežo odjemalcev storitev. Castrova Kuba je podpirala vstaje v Boliviji, Kolumbiji, Gvatemali, Kongu, revolucionarno vojno v Angoli, Etiopiji in še kje.  

Tam se da služiti milijarde dolarjev

Vendar pa Kuba nima le izvrstnih vohunov in komunizma, ampak tudi izjemne naravne danosti in kar nekaj imenitnih turističnih lokacij. Nekaj, kar močno privlači nepremičninarja in poslovneža v Beli hiši. "Trumpova administracija ima pogosto poslovni pristop k mednarodni politiki," ugotavlja Lovec, "izkorišča priložnosti za boljši izkupiček, predvsem v bilateralnih odnosih, kar ji včasih uspe, včasih pa že kratkoročno povzroča številne neposredne stroške," razmišlja o Venezueli in Iranu.

Medtem ko je Trumpa v Venezueli zanimala nafta, ga na Kubi turizem s hoteli in nepremičninskimi posli vred, potrjujejo izjave članov predsednikovega ožjega kroga. "Tam se da služiti milijarde dolarjev," je The Atlanticu zaupal neimenovani vir v administraciji. "Kuba ga zanima kot trg, politika pa sploh ne, zanjo mu ni prav nič mar," je pojasnil Trumpovo motivacijo glede Kube.

Po uradnih vladnih podatkih je Kuba leta 2024 porabila skoraj 40 odstotkov državnega proračuna za turizem in gostinstvo, kar je približno 1,5 milijarde dolarjev. Vendar se je zasedenost hotelov v tistem letu gibala okoli slabih 30 odstotkov. Leta 2016 je Trump znova uvedel sankcije in ameriškim turistom prepovedal obisk otoka, kubansko gospodarstvo pa je leta 2020 doživelo nov udarec, ko je pandemija ustavila turizem. Proračun za turizem pa je bil leta 2024 še vedno za okoli 11-krat večji od proračuna za izobraževanje in zdravstvo.

Trump se od svojih predhodnikov ne razlikuje po tem, da ga poseganje v druge države ne bi zanimalo, ne zanima pa ga izgradnja držav in demokratičnih sistemov. "Glede ekonomskega položaja, demokratizacije, migracij in drugega pa učinka ni ali pa je celo negativen," o "kolateralni škodi" ameriškega posredovanja v Venezueli pove Lovec. Vsa ameriška posredovanja in diplomatska prizadevanja pod Trumpom, od vojne v Iranu pa vse do trgovinskega spopada s Kitajsko, so namreč presečišče geopolitike, geoekonomije in osebnih poslovnih interesov Trumpa in njegovega družinskega klana.

 

Vendar je tudi kubanski režim že zdavnaj pozabil na ideale revolucije, saj večina gospodarstva deluje kot dobro namazan korporativni sistem v rokah peščice elit. Kubanska ekonomija je sankcionirana in od podpornic odrezana država (Venezuela, Rusija, Kitajska) na robu gospodarskega kolapsa. "Gospodarski model ne deluje, ljudje, ki državo vodijo, ga ne znajo popraviti, zato ker so komunisti, poleg tega so nesposobni komunisti," je dejal ameriški zunanji minister Rubio.

Inflacija je rekordna in najbrž precej višja od 25-odstotne uradne statistike, 89 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, ZDA so z januarjem uvedle embargo, poleg goriva tudi ni električno energijo, prebivalstvo se srečuje z 20-urnimi zatemnitvami, medtem ko kubanske elite, zbrane okoli Raula Castra, ne čutijo pomanjkanja. "Sistem je razpadel, ni hrane, elektrike, ničesar, a elita ima še vedno vse. Ladje s Floride dovažajo hrano, ki jo pošiljajo člani diaspore, vnuki generalov, a ljudje, razen elit, nimajo denarja, da bi to kupili," je v podkastu Studio ob 17 povedal nekdanji dopisnik iz Havane Tone Hočevar.

Fidelov brat in naslednik Raul, ki pri 94 letih ostaja glavna figura v ozadju oblasti predsednika Miguela Diaz-Canela, pa še vedno upravlja kubansko gospodarstvo prek skupine Gaesa. Castrov klan prek konglomerata obvladuje od 40 do 70 odstotkov kubanskega gospodarstva, saj je dejaven v gostinstvu, bančništvu, trgovini, menjalnicah denarja in pristaniščih ter na področju luksuznih turističnih nastanitev. Tuji mediji navajajo, da vojaški koncern obvladuje kar 18 milijard dolarjev premoženja, turistična hčerinska družba skupine pa je v prvem četrtletju leta 2024 ustvarila 42-odstotno dobičkonosno maržo.

Družba, ki jo je v osemdesetih z dovoljenjem Fidela ustanovil Raul, češ da bo med gospodarsko krizo le tako lahko zagotovil plače vojakom, ne plačuje davkov, ne nakazuje dividend v državni proračun in je zakonsko oproščena revizij. Skupina ima po navedbah New York Timesa tudi mednarodna predstavništva, zlasti v afriških državah, kot je Angola, kamor je režim v preteklosti širil revolucijo.

 

V podjetju imajo glavno besedo generali, člani in podporniki režima in seveda člani dinastije Castro. Gaeso je do svoje smrti leta 2022 več kot desetletje vodil general Luis Alberto Rodríguez López-Calleja in Raulov zet. Po njegovi smrti je posle prevzela generalka Ania Guillermina Lastres Morera, prek katere iz ozadja interese Castrovega klana varuje in zastopa vnuk Raula Castra, Raul Guillermo Rodríguez Castro. Hočevar pravi, da je prav ta najvplivnejši človek v Havani: "Bil je šef dedkove garde in obveščevalnih služb, trenutno je prva osebnost v državi."

"Gre za lastnino družine Castro, ti hoteli so ogromni, razkošni in v središču Havane, a turistov ni, denar pa se steka v roke družine Castro," dodaja o poslovanju skupine in osrednji vlogi Castrovega klana v njej. Trump je v začetku tega meseca podpisal izvršni ukaz o razširitvi sankcij na konglomerat, v katerem je zapisano, da so prihodki Gaese verjetno več kot trikrat večji od državnega proračuna.

Analitiki menijo, da bi lahko bila tajna struktura skupine zasnovana kot način obvoda za ameriške sankcije, hkrati pa podjetje financira dejavnosti vojske in obveščevalnih struktur mimo državnega proračuna. Poznavalci, vključno s predstavniki ameriške vlade, zato preoblikovanje režima povezujejo z gospodarskimi reformami, te pa z razgradnjo Gaese.

Ni naključje, da je Rubio v sredo v španščini neposredno nagovoril Kubance in kritiziral kubansko elito zaradi korupcije ter ponudil "novo pot" v obliki pošiljk hrane ter zdravil v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Pogoj za pomoč je, da ta ne bi bila distribuirana prek sistema Gaese. Rubio je dejal, da mora pomoč priti prek katoliške cerkve in drugih dobrodelnih skupin. "Predsednik Trump ponuja nov odnos med ZDA in Kubo," je Rubio dejal v videoposnetku, "vendar mora ta biti vzpostavljen neposredno z vami, kubanskim ljudstvom, ne prek Gaese."

Vojaški nadzor nad koncernom in ameriško vztrajanje pri njegovi reformi je po ocenah opazovalcev glavna ovira pri izvedbi "venezuelskega modela" preoblikovanja režima na Kubi. Ameriška napotitev bojne skupine Nimitz, ki je na Karibe priplula včeraj, skupaj s Trumpovimi grožnjami, nakazujejo na veliko verjetnost vojaškega zaostrovanja. Trump je v sredo Kubo označil za državo izobčencev, ki daje zatočišče sovražnim tujim vojaškim silam, politiko do otoka pa predstavil kot del širših prizadevanj za širitev vpliva ZDA na zahodni polobli. "Od obale Havane do bregov Panamskega prekopa bomo izgnali sile brezpravnosti, kriminala in tujega vmešavanja," je zatrdil.

"Glede na to, da potekajo pogovori med ZDA in Kubo, ocenjujem, da bo prišlo do neke vrste 'prostovoljne' podreditve Kube z malo ali celo brez uporabe sile," meni Grošelj in pričakuje nekakšno ponovitev venezuelskega modela. Kolega Lovec pa se pri tem sprašuje: "Kdo in kako bi lahko zamenjal režim, ki je bil na oblasti toliko časa?"