Afriška turneja Nataše Pirc Musar: Lahko Slovenija z zapuščino Jugoslavije gradi gospodarske vezi na kontinentu?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v četrtek zaključila večdnevno turnejo po afriškem kontinentu, kjer je obiskala Kenijo, Madagaskar in Etiopijo. Turnejo je končala v slednji, kjer se je srečala tudi z vodstvom Afriške unije.

Pot je začela v Keniji, 55-milijonski regionalni sili Vzhodne Afrike, ki jo je nekdanji ameriški predsednik Joe Biden lani poimenoval kot pomembno zahodno zaveznico, ki ni članica zveze Nato. Rastoča afriška država je tako bila prva podsaharska država, ki je prejela ta naziv.

Kenija je v zadnjem desetletju po podatkih Svetovne banke dosegla pomembne politične in gospodarske reforme, ki so privedle do močne gospodarske rasti v vrednosti slabih petih odstotkov na leto, socialnega razvoja in politične stabilnosti. Kenijski predsednik William Ruto, s katerim se je predsednica Pirc Musar srečala minuli vikend, je v zadnjih letih pospešil sodelovanje v multilateralnih varnostnih misijah.

Gre za prvi slovenski obisk na predsedniški ravni v Keniji, pri čemer so bile osrednje teme dvostranskega srečanja podnebna odpornost, vloga Afrike v globalnem upravljanju in konkretni skupni projekti, med katerimi izstopa slovensko-kenijski razvojni program za digitalno spremljanje vodnih virov. V nasprotju s predsedničinem obisku Mongolije lanskega avgusta, je tokrat ni spremljala obsežna gospodarska delegacija, kljub temu pa sta državi podpisali memorandum o političnem sodelovanju.

V kenijski prestolnici Nairobi so se dogovorili tudi o konkretnih korakih za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja na področjih umetne inteligence, čebelarstva in farmacevtske proizvodnje, ki počasi postaja najpomembnejša slovenska industrija. Vrednost blagovne menjave med državama je v letu 2024 dosegla 2,7 milijona evrov, kar pomeni 50-odstotno povišanje glede na leto prej.

Urad predsednice Republike Slovenije

 

Pirc Musar je pot nadaljevala na Madagaskarju, 32-milijonski nekdanji francoski koloniji, kjer je predsednica odprla novo osnovno šolo, zgrajeno s finančno podporo Slovenije. Prvi slovenski državniški obisk četrtega največjega otoka na svetu je imel izrazito humanitarni ton, pri čemer se je med pogovori s političnim vodstvom države zavzela za krepitev razvojne in humanitarne pomoči ter sodelovanje na področju odzivanja na podnebne spremembe. Srečala se je tudi s slovenskim misijonarjem Pedrom Opeko, ki ga je označila za svetilnik človečnosti.

Skoraj teden trajajoči obisk je včeraj zaključila v enem izmed najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, Etiopiji, kjer se je srečala s političnim vodstvom Adis Abebe – tu je Slovenija natanko pred dvema letoma odprla veleposlaništvo – in Afriške unije. Obisk je bil namenjen predvsem pogovorom o vlogi multilateralizma, afriških integracijah in sodelovanju med Slovenijo in regionalnimi organizacijami.

Izprašite jugoslovanske obleke

Vzhodnoafriška turneja predsednice Nataše Pirc Musar je del večje diplomatske sestavljanke in prizadevanj za krepitev dvostranskih stikov v Afriki, kjer je Slovenija – po več desetletnem premoru, ki je sledil padcu neuvrščene Jugoslavije – pred leti v luči kandidature za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov vnovič začela diplomatsko ofenzivo.

Med predsedničinim obiskom treh vzhajajočih afriških regionalnih sil je bilo veliko slišati o multilateralizmu – sodelovanju več strani pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj – ki je trenutno na pogorišču unipolarnega sveta najljubša beseda globalnih državnikov, željnih grajenja močnejših vezi z državami globalnega juga.

Depositphotos

 

Pri tovrstnem grajenju diplomatskih mostov ima Slovenija – v nasprotju z njenimi sočlanicami Evropske unije s temno kolonialno preteklostjo na afriški celini – zaradi zunanjepolitične zapuščine nekdanje Jugoslavije, ustanovne članice Gibanja neuvrščenih in hladnovojne zaveznice številnih afriških držav, precejšno in neomadeževano prednost.

"Obisk je lahko pozitivni doprinos z vidika utrjevanja širše mednarodne prisotnosti in prepoznavnosti Slovenije kot nestalne članica Varnostnega sveta ZN in širšega multilateralnega vidika," je povedal nekdanji diplomat Denis Mancevič. "Težje pa bi takšni obiski predstavljali kakršno koli bolj oprijemljivo nadgradnjo gospodarskega sodelovanja, saj je za kaj takšnega potrebno bistveno več, kot zgolj protokolarni obiski predstavnikov oblasti na vsake toliko časa."

Mancevič izpostavi, da je Slovenija v regiji izjemno slabo diplomatsko predstavljena, takšen obisk pa je lahko le "nujna osnova za kakršno koli občutnejše poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje z državami regije". "Slovenija ima regiji nedvomno kaj za ponuditi in bi takšno sodelovanje v teoriji lahko prineslo večje učinke, a za to so potrebni večji politični premiki v prioritetah ter bistveno večja vlaganja v regijo v obliki diplomatske mreže in razvojnih programov," izpostavi nekdanji diplomat.

"Obisk predsednice je z vidika obljub, ki smo jih dali pred članstvom v Varnostnem svetu gotovo pomemben obisk," pove profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič. "A za krepitev gospodarskega sodelovanja mora obstajati predvsem želja gospodarstva."

Udovič pove, da "politika odpira vrata, na gospodarstvu pa je, da potem sede za mizo in se dogovori za posle« ter doda, da bi moralo slovensko gospodarstvo narediti "bolj drzen korak" v smeri širitve poslovanja v Afriki. "Ne bi bilo napak, če bi se povezalo s pristojnim ministrstvom, ki zagotavlja sredstva za razvojno sodelovanje. Vrata so odprta, slovenski podjetniki pa se morajo odločiti, da sedaj stopijo skoznje," pove Udovič.

Osebni arhiv

 

Obisk v luči izraelsko-palestinskega konflikta

Politolog s Fakultete za družbene vede Faris Kočan obisk Pirc Musar razume v duhu multilateralizma in kontekstu dogajanj, vezanih na vojno v Gazi. "Kenija je izrazito proizraelska, Etiopija pa ima zgodovinsko navezanost z Izraelom. Afriške države so – podobno kot evropske – globoko razdeljene glede palestinskega vprašanja na splošno in trenutnega dogajanja v Gazi, tako da razumem ta obisk delno tudi kot nadaljevanje predsedničinih prizadevanj na tem področju," pove.

Slovenska predsednica je v zadnjem času prevzela glasno vlogo zagovornice palestinskega naroda in sredi maja v nagovoru pred Evropskim parlamentom izraelsko vojaško posredovanje v Gazi označila za "genocid". Na področju vprašanja dveh držav v izraelsko-palestinskem konfliktu Kočan omeni predvsem vlogo Egipta in Alžirije, s katerima ima Slovenija tudi pomembne gospodarske vezi.

"Obisk je predvsem politične narave," pove politolog Kočan, "torej je v ospredju multilateralizem v spreminjajočem se okolju (zahodnega) liberalnega multilateralizma, ko več nimamo hegemona in ko svet dejansko postaja večpolaren. S tem je povezano tudi vprašanje Afriške unije, vloge afriških držav onkraj Južne Afrike, Nigerije, Egipta in Alžirije kot gospodarsko najmočnejših afriških držav v tem spremenjenem svetu."

Kobi Wolf/Bloomberg

 

Naraščajoči gospodarski pomen Afrike

S turnejo je Pirc Musar nadaljevala afriško obarvan maj, v sklopu katerega je v Ljubljani sprejela alžirskega predsednika Abdelmadžida Tebuna, ki se je v Sloveniji mudil na dvodnevnem obisku. Dogovorila sta se o krepitvi sodelovanja med državama, zlasti na področjih umetne inteligence, obnovljivih virov in policije ter – kar je z vidika Ljubljane najpomembneje – nadaljevanju dobav alžirskega plina v Slovenijo. Lani je Alžirijo denimo obiskal tudi predsednik vlade Robert Golob.

Alžirija je v Sloveniji lanskega avgusta odprla svoje veleposlaništvo, po ruski invaziji Ukrajine in evropski želji po diverzifikaciji dobav zemeljskega plina pa se je pojavila kot ključna energetska partnerica bloka. Največja afriška država je razmeroma pomembna za slovenske izvoznike, saj je Slovenija v letu 2024 v Alžirijo izvozila za 95 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je le za dobrih 200 tisoč evrov.

Najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica na afriški celini ostaja Egipt, ki se s skupno blagovno menjavo v vrednosti 458 milijonov evrov v letu 2024 uvrstila na 28. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Ljubljane.

Z vidika tujih naložb in iskanja novih trgov je (in predvsem bo) zanimiva Vzhodna Afrika, od koder se te dni vrača slovenska predsednica, saj regija vodi gospodarsko rast kontinenta, ki naj bi letos znašala na 5,7 odstotka. Vzhodna Afrika – z izjemno ponesrečene Somalije – za razliko od Zahodne in Srednje Afrike postreže tudi z dobršno mero politične stabilnosti, ki je najpomembnejši dejavnik privabljanja tujih naložb .

Na afriški trg pogledujejo tudi slovenski avtomobilisti

Slovenska avtomobilska industrija se skuša pospešeno plasirati na izvozne trge tretjih držav, pri čemer se med ključnimi omenja predvsem Savdska Arabija. O potencialu kraljevine je na torkovi Inovacijski konferenci misije GREMO v Ljubljani koordinator misije Iztok Seljak povedal, da "ima poceni energijo, gradi novo luko samo za avtomobiliste, če smo tam, se nam odpirajo trgi zahodne Afrike, predvsem pa nimajo dobaviteljske verige." Po njegovih besedah bi lahko bila zalivska monarhija s strateško pomembno lego ob Rdečem morju "odskočna deska za naskok na afriške trge".

STA

 

Seljak izpostavi "pomembnost" in "izjemno moč" arabskega dela Afrike (Egipt, Maroko, Alžirija) z vidika avtomobilske industrije, medtem ko sta Vzhodna Afrika in preostali del celine "brez dvoma kraj, ki vzhaja". "Prihodnost naslednjih 10 do 20 let je Afrika, ki ima pred seboj ves razvoj, ki so ga preostale države že doživele," je povedal Seljak, ki pričakuje, da bo Afrika naredila "kvantni skok naprej", pri čemer bo "direktno skočila na modernejše tehnologije".

"V Afriki se je zdaj modro pozicionirati, uveljaviti in razumeti priložnosti ter biti proaktiven pri vzpostavljanju njihovih dobavnih verig," je še povedal Seljak, ki je o priložnosti jugoslovanske zapuščine Slovenije povedal, da "močno podcenjujemo pozitivni moment relacije spomina Gibanja neuvrščenih, saj se je takrat v Sloveniji šolalo veliko afriških študentov", in da imamo v teh državah na pomembnih položajih ljudi, ki celo govorijo slovensko". "To so vse stvari, ki jih je treba izkoristiti za dobro obeh strani," sklene.

A mehka moč, ki bi potencialno izvirala še iz časa Jugoslavije, pri tem ne more igrati večje vloge, meni nekdanji diplomat Mancevič, ki izpostavi dva razloga: "Prvi je kontekst širših državnih političnih in gospodarskih prioritet, ki bi jih morala Slovenija spremeniti oziroma razviti kot osnovni predpogoj, in drugič, ker kot samostojna država ni sistematično vzdrževala in razvijala odnosov na osnovi nekdanje blokovske neuvrščenosti, ni vključevala posameznikov s tovrstnimi izkušnjami in posledično te oblike mehke moči ni ohranjala. Zato je danes za kaj takšnega tudi prepozno, saj Slovenija nima več specifičnega znanja, niti nas kot take ne prepoznajo drugi akterji mednarodnih odnosov."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar