Zakaj je Afrika za multinacionalke vse manj privlačna?

Družba Nestlé je avgusta zaprla proizvodnjo čokoladnega mleka v prahu Nesquik v Južni Afriki, pri tem pa navedla upad povpraševanja. Pred enim letom je Unilever ukinil proizvodnjo izdelkov za nego doma in čiščenje kože v Nigeriji, da bi ohranil donosnost. Farmacevtska velikana Bayer in GSK sta distribucijo svojih izdelkov predala neodvisnim podjetjem v Keniji in Nigeriji.

Zaradi hitre rasti, mladega prebivalstva in naraščajočega bogastva je Afrika v zadnjih desetletjih pritegnila trume vrhunskih multinacionalk. V zadnjem času pa so tamkajšnje težave pri poslovanju – padajoče vrednosti valut, pretirana birokracija, nezanesljiva električna energija in preobremenjena pristanišča – tej celini odvzele privlačnost. "Ni več vredno truda," pravi Kuseni Dlamini, nekdanji predsednik afriške enote Walmarta, ki zdaj vodi Ameriško gospodarsko zbornico v Južni Afriki. "To bi moralo biti opozorilo za afriške oblasti. Če ne zagotovite ugodnega okolja za rast in širitev podjetij, boste ostali na stranskem tiru."

Umik je najbolj opazen v treh državah, ki jih multinacionalke običajno izberejo za svoje začetne dejavnosti v regiji. To so Kenija in Južna Afrika z razmeroma močnim srednjim razredom ter Nigerija z več kot 200 milijoni prebivalcev. Vse tri skupaj zajemajo 44 odstotkov gospodarstva podsaharske Afrike in približno 30 odstotkov njenega prebivalstva.

Nepripravljenost multinacionalk, da razširijo ali celo ohranijo sedanje poslovanje, frustrira afriške voditelje, ki si obupano želijo ublažiti brezposelnost in zmanjšati svojo odvisnost od surovin, trenutno glavnega motorja njihovega gospodarstva. V Keniji je predsednik William Ruto dejal, da bi proizvodnja lahko do leta 2030 dvignila njegovo državo na raven države s prebivalstvom srednjega sloja, vendar sta slaba infrastruktura in vse večja regulacija zmanjšali konkurenčnost in zavrli gospodarsko rast. Nestlé, ki je razmišljal o povečanju proizvodnje v Keniji, pravi, da namesto tega zdaj tam omejuje dejavnosti v svojem edinem obratu. Čeprav bo še naprej izdeloval nekaj izdelkov, kot so rezanci znamke Maggi, je dele obrata preusmeril na zgolj pakiranje uvoženih živil, kot so otroški kosmiči Cerelac.

Januarja je Neumann Gruppe, največji trgovec s kavo na svetu, dejal, da bo zaprl svoj mlin v Keniji in enoto, ki je ponujala finančno in tržno pomoč malim kmetom, ter ohranil le dejavnost, ki pridobiva kavna zrna za izvoz. Podjetje pravi, da bodo nekatera delovna mesta izgubljena, vendar ob tem ni navedlo številk. Za to krivi vladni odlok iz leta 2022, ki podje[1]tjem prepoveduje trženje kave in mletje zrn, zaradi česar morajo izbrati eno ali drugo.

Bloomberg

 

Podjetja v Keniji se prav tako spopadajo z vse višjimi davki, predvsem dajatvijo na uvoz ključnih surovin, kot so cement, kovine in papir. Kenijsko združenje proizvajalcev pravi, da je septembra lani 53 odstotkov članov delovalo s četrtino zmogljivosti ali manj, 42 odstotkov pa je moralo v šestih mesecih zmanjšati število delovnih mest. "Vse številke so negativne," pravi Anthony Mwangi, glavni izvršni direktor Kenijskega združenja proizvajalcev, ki zastopa tako domača kot tuja podjetja. "Prostori, ki so bili namenjeni proizvodnji, so zdaj prazni. Obstajajo skladišča, ki uvažajo iste stvari."

Od leta 2016 so veliki južnoafriški trgovci na drobno, kot so Mr Price, Shoprite in Truworths, zaprli enote v Nigeriji, državi, za katero so bili prepričani, da bo imela prednost pri mednarodni gospodarski rasti. Unilever je lani v Nigeriji nehal proizvajati pralni prašek Omo, tekočino za pomivanje posode Sunlight in milo Lux in zdaj te izdelke uvaža. Marca je Nestléjeva lokalna enota objavila svojo prvo devetmesečno izgubo v 12 letih po upadu vrednosti lokalne valute.

V Južni Afriki, ki ima najbolj razvito gospodarstvo na celini, nekoč občudovana infrastruktura propada. Skoraj vsak dan prihaja do izpadov električne energije, medtem ko je tudi izpadov vode vse več, pri čemer se je 40 odstotkov izgubi zaradi puščanja v omrežjih nekaterih mest. Multinacionalke trdijo, da bizantinski sistem izdajanja delovnih dovoljenj otežuje privabljanje tujih menedžerjev. Južnoafriško-nemška gospodarska zbornica je lani dejala, da so zamude ogrozile projekte nemških podjetij, odgovornih za sto tisoč delovnih mest v državi. "Vprašanje vizumov zajema celotno hierarhijo nemškega poslovanja v Južni Afriki," je skupina zapisala v izjavi. "To seveda ne skrbi samo nemških podjetij, ampak tudi samo državo."

Redne prekinitve proizvodnje in umiki iz nje so težava za lokalne trgovce. Pri ShopRite Holdingsu, največji afriški verigi supermarketov, pravijo, da so morali povečati zaloge izdelkov, da so zagotovili polne police, zato so zgradili dodatne distribucijske centre za več blaga. "Lahko si predstavljate, kako omejena je dobavna veriga," pravi izvršni direktor verige ShopRite, Pieter Engelbrecht. "Proizvajalci zelo malo vlagajo v proizvodne zmogljivosti v Južni Afriki, multinacionalke pa so to popolnoma ustavile."

Padec vrednosti valut je medtem multinacionalkam otežil pošiljanje dobičkov v domovino. V Nigeriji je naira v zadnjem desetletju izgubila 88 odstotkov glede na dolar, medtem ko je kenijski šiling 34 odstotkov šibkejši, južnoafriški rand pa je upadel za 44 odstotkov. To pomeni manjšo kupno moč rezidentov, zlasti ko gre za uvoženo blago. Da bi zapolnili praznino, lokalni proizvajalci vse pogosteje posegajo po cenejših nadomestkih, ki posnemajo svetovne znamke.

Južnoafriško podjetje Bliss Brands že dolgo prodaja svoj pralni prašek MAQ v revnejših okrožjih, ki obdajajo velika mesta. Danes je blagovno znamko vedno lažje najti na prodajnih mestih Checkers podjetja ShopRite in v trgovinah Pick n Pay v predmestjih z negovanimi vrtovi in zaprtimi ulicami – po skoraj 30 odstotkov nižji ceni od Unileverjevih detergentov Omo in Skip. Čeprav MAQ ni bil vedno cenejši od mednarodnih konkurentov, mu je uspelo zadržati rast cen, pravi Moaz Shoaib Iqbal, direktor pri Blissu. "Naša struktura je prožnejša," pravi. "Multinacionalke se zanašajo na lastniški kapital svojih blagovnih znamk."

Umik je proizvajalcem z nižjimi stroški iz drugih razvijajočih držav pomagal, da izzovejo velike blagovne znamke z lastnimi obrati v Afriki. V Nigeriji plenice, ki jih lokalno izdeluje turški proizvajalec, izpodrivajo Pampers Procter & Gamble, ramen singapurskega podjetja pa izpodriva Nestléjeve rezance Maggi. "V Afriki se trg dražjih izdelkov krči," pravi Alec Abraham, analitik pri družbi Sasfin Securities iz Johannesburga. "Opažamo premik v ponudbi, ki ustreza osnovnejšim potrebam. Kar pomeni manj izdelkov, saj proizvajalci ponudbo prilagajajo ravni dohodka."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar