Bo ECB do konca leta še enkrat znižala obrestne mere?

Finančni trgi vstopajo v dinamično obdobje, saj vlagatelji s pozornostjo pričakujejo nove odločitve vodilnih centralnih bank – Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke Federal reserve (Fed) – glede gibanja obrestnih mer. V ospredju sta dva ključna tedna, ki bi lahko določila smer denarne politike v nadaljevanju leta, hkrati pa imela širše posledice za svetovno gospodarstvo.

Od ECB se trdno pričakuje, da na zasedanju ta teden ne bo spremenila obrestnih mer. Analitiki se bodo osredotočili na sporočila, ki bi lahko jasneje nakazovala, da se je trenutni cikel monetarnega popuščanja dokončno zaključil. Na drugi strani ameriška Fed vstopa v ključno fazo odločanja, saj finančni krogi v svoje napovedi že v celoti vključujejo dolgo pričakovano znižanje referenčne obrestne mere.

Odločitve ECB in Fed prihajajo v kontekstu mešanih makroekonomskih kazalnikov: v Evropi inflacija popušča, a ostajajo tveganja, povezana z valutnimi in (geo)političnimi dejavniki, medtem ko v Združenih državah Amerike (ZDA) trg dela kaže znake upočasnjevanja, inflacija pa ostaja povišana.

Evropa verjetno pritiska na zavoro po osmih znižanjih obrestnih mer

ECB bo o nadaljnjem gibanju stroškov zadolževanja odločala v četrtek, pri čemer trgi ne kažejo dvoma, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene. Rezultati nedavne Bloombergove ankete med ekonomisti so pokazali, da večina pričakuje ohranjanje depozitne obrestne mere pri dveh odstotkih vsaj do konca prihodnjega leta. Močno prepričanje v izid prihajajočega zasedanja izhaja iz dejstva, da je centralna banka na prejšnjem srečanju konec julija obrestne mere ohranila nespremenjene, kar je bil prvi premor po osmih znižanjih v tem ciklu. Poleg tega so tudi izjave nekaterih predstavnikov ECB v zadnjih dneh nakazovale na nadaljnje ohranjanje trenutne ravni obrestnih mer.

Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo do konca leta. Analitiki Bloomberg Adria sicer pričakujejo, da bodo obrestne mere do konca leta zacementirane na dveh odstotkih, če pa do reza pride, bo en in za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo znižanje na 1,75 odstotka.

 

 

Ob obrazložitvi julijske odločitve je ECB sporočila, da bo prihodnje odločitve o obrestnih merah sprejemala predvsem na podlagi ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, "ob upoštevanju novih ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter učinkovitosti prenosa učinkov denarne politike".

 

 

V zvezi s tem je treba omeniti, da je inflacija v evroobmočju avgusta znašala 2,1 odstotka, kar prav tako nakazuje na bližajoč konec cikla zniževanja obrestnih mer. Medletni indeks cen življenjskih potrebščin se je rahlo povečal v primerjavi s prejšnjim mesecem (ko je znašal dva odstotka), kar je bilo v skladu s pričakovanji ekonomistov. Po zadnjih projekcijah strokovnjakov naj bi se inflacija na srednji rok zadržala okoli ciljne vrednosti dveh odstotkov.

Hkrati gospodarstvo evroobmočja kaže odpornost, zahvaljujoč stimulativni politiki, državni porabi in nizki brezposelnosti. Kot izpostavlja analitična ekipa Bloomberg Adria, Španija vodi predvsem zaradi turizma, priseljevanja in sredstev Evropske unije (EU), medtem ko je Nemčija v recesiji, a bi vlaganja v infrastrukturo in obrambo lahko omilila ta upad.

 

 

Na strani tveganja ostajajo ameriške carine v višini 15 odstotkov na večino uvoza iz EU in morebitne nove dodatne dajatve, vključno s carinami, s katerimi je ameriški predsednik Donald Trump nedavno grozil kot odgovor na kazen, ki jo je EU izrekla Googlu. Izziv je tudi okrepitev evra in politična nestabilnost v Franciji, kjer je, potem ko ni dobil zaupnice, odstopil premier François Bayrou. Včeraj smo poročali, da so že dobili novega predsednika vlade.

 

Francois Bayrou; Foto: Bloomberg

 

Po poročanju Bloomberga padec francoske vlade pušča vprašanje fiskalne konsolidacije v drugi največji ekonomiji Evrope še vedno nerešeno. Glede na to, da je ECB prva linija obrambe evroobmočja v primeru dolžniške krize, bodo komentarji predsednice Christine Lagarde skrbno analizirani v iskanju namigov, kako pripravljena je pomagati pri obvladovanju nemirov v državi, kjer je nekoč opravljala funkcijo finančne ministrice.

V ZDA se pričakuje sproščanje denarne politike

Ameriški centralni bankirji se bodo sestali slab teden pozneje, 16. in 17. septembra, trgi pa so prepričani, da bo Fed takrat znižal obrestne mere za 25 bazičnih točk. To bi bilo prvo znižanje od decembra lani, ko je bilo znižanje prav tako za četrt odstotne točke.

 

 

Pričakovanja o sproščanju denarne politike podpirajo zadnji uradni statistični podatki, ki so pokazali, da se trg dela ohlaja. Poročila ameriškega Urada za statistiko dela so namreč pokazala, da se je stopnja brezposelnosti zvišala s 4,2 na 4,3 odstotka (najvišja raven od leta 2021), rast števila zaposlenih v ZDA pa se je avgusta upočasnila. Število delavcev zunaj kmetijskega sektorja se je prejšnji mesec povečalo za zgolj 22.000, v primerjavi z 79.000 julija. Analitiki, ki jih je anketiral Reuters, so pričakovali rast delovnih mest za 75.000.

 

 

Naj spomnimo, da ima Fed v nasprotju z nekaterimi drugimi centralnimi bankami, katerih glavni cilj je ohranjanje cenovne stabilnosti, dve glavni nalogi: zajezitev inflacije in maksimalno zaposlenost.

Ko je predsednik Feda Jerome Powell konec preteklega meseca okrepil upanja, da bo september prinesel sproščanje denarne politike, je pri tem opozoril na naraščajoča tveganja za trg dela, čeprav skrb zaradi inflacije še vedno obstaja. Novi podatek o indeksu cen življenjskih potrebščin v ZDA za avgust bo objavljen ta četrtek, vendar je vprašanje, kako bodo prihodnje številke vplivale na odločitev članov Feda, saj je njihov predsednik s tem, ko je fokus preusmeril na tveganja v zaposlitvenem sektorju, nakazal, da morda ne bodo čakali na idealne podatke o inflaciji, preden ponovno znižajo obrestne mere.

 

Jerome Powell; Foto: Bloomberg

Pričakuje se, da bo posodobljen indeks pokazal nadaljnjo rast cen življenjskih potrebščin. A četudi se trg dela upočasnjuje, bi znaki trdovratne inflacije lahko zmanjšali upanje, da bo centralna banka nadaljevala z zaporednimi znižanji do konca leta. "Trg pričakuje mehko pristajanje in ni gotovo, da bo Fed prisiljen znižati obrestne mere bolj, kot je trenutno že upoštevano v cenah," je za Bloomberg v torek dejal vodja strategije za obrestne mere v ZDA pri podjetju Macro Hive, Antonio Del Favero.

Osnovna inflacija v ZDA se je julija zvišala najmočneje od začetka leta, medtem ko je skromen dvig cen blaga omilil skrbi glede ameriškega gospodarstva.

 

 

Pred objavo zadnjih podatkov o indeksu potrošniških cen bo objavljeno tudi poročilo o indeksu proizvajalskih cen, ki velja za zgodnji pokazatelj celotne potrošniške inflacije. To poročilo bo na voljo kasneje čez dan. Za primerjavo: prejšnjič je indeks proizvajalskih cen zrasel za 0,9 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem, kar je bil največji mesečni porast od vrhunca potrošniške inflacije junija 2022. Glede na enako obdobje lani pa je indeks narasel za 3,3 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar