Analitiki: Centralne banke naj bodo previdne

Vrnitev inflacije več ni vprašanje, večja uganka je, kako bodo ukrepale centralne banke. Vir inflacije namreč več ni pregreto povpraševanje, ki bi ga uravnavala restriktivna denarna politika, temveč zunanji dejavniki. Centralne banke so že nekaj časa v fazi normalizacije. Po intenzivnem ciklu zaostrovanja je kazalo, da so na pravi poti. Inflacija se umirja, približuje se želenim ravnem in centralnim bankirjem olajšajo sprejemanje odločitev. Svetovno gospodarstvo pa je ob uvedbi carin sodeč po odzivu finančnih trgov v začetku aprila ostalo v šoku.

Neizogibno je, da bo uvedba carin povzročila pritisk na cene, v kolikšni meri pa je odvisno od panoge in od protiukrepov, ki bodo uvedeni. Inflacija sama po sebi prizadene končnega uporabnika, pri uvedbi carin pa je pomembno, da breme pade predvsem in v 100 odstotkih na proizvajalce in posrednike, ki bodo imeli višje stroške (ker je treba plačati carino). To bo zmanjšalo povpraševanje v številnih panogah gospodarstva, predvsem v cikličnih sektorjih, torej v domeni potrošnje, ki je bolj občutljiva na spremembe cen.

Fed na namerava hiteti

Trgi so jasni glede tega, kaj pričakujejo od centralnih bank. Pričakujejo, da se bodo oglasile, da gospodarstvu olajšajo prihajajoče obdobje. Od ameriškega Feda so trgi tik pred uvedbo aprilskih carin pričakovali tri znižanja in končno obrestno mero okoli 3,6 odstotka konec leta 2025. Če predpostavimo, da so koraki 25 bazičnih točk, bi bila zgornja mera razpona obrestne mere 3,75 odstotka. Le teden kasneje trgi od Feda pričakujejo novo znižanje obrestnih.

Bloomberg

Če smo pozorni na naslednje zasedanje Feda, ki bo maja 2025, vidimo, da obstajajo znaki, da trgi pričakujejo, da Fed odreagira takoj, v nasprotju s premorom, ki je bil pričakovan prej. Verjetnost, da bo Fed na prihajajočem zasedanju znižal obrestno mero za 25 bazičnih točk, je z 18,7 odstotka konec marca teden dni kasneje poskočila na 36,8 odstotka.

Na vrhu Feda trenutno ne omahujejo. Glede na to, kar je povedal Jerome Powell, bo centralna banka počakala na dokaze o tem, kakšni bodo učinki carin, in ne namerava prehitevati, čeprav ga je Trump pred tem, isti dan, odkrito kritiziral kot nekoga, ki vedno zamuja z odločitvami.

ECB bo prihodnji teden gotovo rezala

V Evropski centralni banki (ECB) dolgoročno situacija ni veliko jasnejša. Jasno pa je, kaj bo na aprilskem zasedanju (prihodnji teden). Do konca leta trgi pričakujejo še tri znižanja obrestne mere za 25 bazičnih točk, kar bi obrestno mero mejni depozit spustilo na raven 1,75 odstotka. Le teden dni prej so na trgih pričakovali le dve znižanji in obrestne mere pri dveh odstotkih do konca leta 2025. Verjetnost, da bo ECB na prihajajočem zasedanju znižala obrestne mere, je konec marca poskočila s 73,1 na 88,9 odstotka v drugem tednu aprila.

Bloomberg

V letu 2025 pričakujemo previdnost s strani centralnih bank in se nagibamo k čakanju in analiziranju, kaj se bo zgodilo, namesto k sprejemanju nepremišljenih odločitev. Menimo, da spodbuda, ki bi jo centralne banke dajale gospodarstvom z znižanjem obrestnih mer, v tem trenutku ne bi imela bistvenega vpliva in se ne more meriti z učinki carin, zato je potrpežljivost za centralne banke boljša možnost. Sploh če trenutni negotovosti dodamo še prosti padec cen surovin in energije, ki smo mu priča v zadnjih dneh, kar bo na cene vplivalo deflacijsko.

Od ECB pričakujemo še dve znižanji obrestnih mer do konca leta in končno dvoodstotno obrestno mero, medtem ko od Feda pričakujemo še dve do tri znižanji do konca leta. Tveganja, ki jih vidimo, gredo v smeri večje restriktivnosti, predvsem s prenašanjem inflacijskih pritiskov z uvedbo carin. Previdnost najbolj pričakujemo od Powella, za katerega je to priložnost, da pokaže neodvisnost monetarne politike in nepristransko umeriti njeno nadaljnjo pot.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar