Industrijska proizvodnja v evrskem območju je na začetku leta znova upadla, kar kaže na nadaljevanje šibkega zagona evropskega industrijskega sektorja. Januarja je bila proizvodnja za 1,5 odstotka nižja kot decembra, medtem ko se je v celotni Evropski uniji zmanjšala za 1,6 odstotka, kažejo prve ocene evropskega statističnega urada Eurostat.
Padcu je sledil že decembrski upad industrijske proizvodnje, ki je v evroobmočju znašal 0,6 odstotka, v EU pa 0,1 odstotka.
Na medletni ravni je bila proizvodnja januarja za 1,2 odstotka nižja kot januarja lani v evroobmočju in za 0,6 odstotka nižja v EU, kar kaže na nadaljevanje ohlajanja industrijske aktivnosti v Evropi.
Slovenija med redkimi državami z rastjo
V Sloveniji je industrijska proizvodnja januarja zrasla za odstotek v primerjavi z decembrom, kar je eden redkih pozitivnih rezultatov med državami članicami EU. Rast je bila nekoliko nižja kot v nekaterih drugih državah srednje Evrope, kot sta Slovaška (+1,2 odstotka) in Madžarska (+1,5 odstotka), medtem ko so se številna večja gospodarstva soočila s padcem proizvodnje.
V Nemčiji, največjem industrijskem gospodarstvu evroobmočja, je proizvodnja januarja padla za 1,3 odstotka, v Italiji za 0,6 odstotka, v Španiji pa za 0,5 odstotka. Največji mesečni padci so bili zabeleženi na Irskem (-9,8 odstotka), v Luksemburgu (-4,3 odstotka) in na Švedskem (-4,1 odstotka).
Po drugi strani so največjo rast industrijske proizvodnje beležile Portugalska (+4,2 odstotka), Latvija (+3,3 odstotka) in Litva (+2,7 odstotka).
Največji padec pri proizvodnji potrošnega blaga
Podrobnejši podatki kažejo, da je k padcu industrijske proizvodnje v evroobmočju največ prispevalo zmanjšanje proizvodnje netrajnega potrošnega blaga, ki je januarja na mesečni ravni padla za šest odstotkov.
Proizvodnja se je zmanjšala tudi pri: kapitalskih dobrinah (−2,3 odstotka), vmesnih proizvodih (−1,9 odstotka) in trajnem potrošnem blagu (−1,9 odstotka). Edina večja rast je bila zabeležena v energetskem sektorju, kjer je proizvodnja poskočila za 4,7 odstotka. Podoben trend je bil viden tudi v celotni EU.
Energetski sektor blaži padce
Na medletni ravni se je industrijska struktura nekoliko razlikovala. V evroobmočju je proizvodnja energije zrasla za 5,8 odstotka, medtem ko je proizvodnja kapitalskih dobrin narasla za 1,1 odstotka.
Po drugi strani je proizvodnja: netrajnega potrošnega blaga padla za 6,4 odstotka, trajnega potrošnega blaga za 3,5 odstotka in vmesnih proizvodov za 2,1 odstotka.
Največji medletni padci industrijske proizvodnje so bili zabeleženi v Luksemburgu (-14,9 odstotka), na Irskem (-13,1 odstotka) in v Bolgariji (-8,6 odstotka). Najhitrejšo rast so beležile Latvija (+13,3 odstotka), Danska (+11,5 odstotka) in Estonija (+5,9 odstotka).
Podatki kažejo, da evropska industrija leto začenja z relativno šibko dinamiko, saj se proizvodnja zmanjšuje že drugi mesec zapored. Kombinacija nižjega povpraševanja, višjih stroškov energije in geopolitične negotovosti še naprej vpliva na industrijski sektor, ki ostaja eden najobčutljivejših delov evropskega gospodarstva.
.webp){kind=icon}
