Po pričakovanjih: ECB obresti pustila nespremenjene

Po pričakovanjih je Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju ohranil ključne obrestne mere za evrsko območje na dosedanjem povišanem nivoju.

Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravneh, ki pomembno prispevajo k potekajočemu procesu dezinflacije, so zapisali v danes objavljenem sporočilu, v katerem so sporočili, da tri ključne obrestne mere ostale nespremenjene pri 4,5 odstotka (osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja), 4,75 odstotka (obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila) in štirih odstotkih (depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom), so sporočili.

Svet ECB: Odločali se bomo sproti, glede na podatke

Glede morebitnega znižanja obresti v prihodnosti so pri ECB zapisali: "Če bi se na podlagi posodobljene ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in moči transmisije denarne politike, ki jo je pripravil Svet ECB, še povečalo njegovo prepričanje, da se inflacija trajno približuje cilju, bi bilo primerno zmanjšati sedanjo raven omejevanja denarne politike."

Svet ECB bo pri določanju ustrezne ravni in trajanja omejitve še naprej uporabljal pristop, ki bo odvisen od podatkov in se ne bo vnaprej zavezal k določeni poti gibanja obrestnih mer, so zapisali.

Lagarde: Pričakujemo, da bo inflacija na ciljni ravni naslednje leto

Predsednica  ECB Christine Lagard je v izjavi po zasedanju poudarila, da bo imela ECB junija pred odločitvijo o morebitnem znižanju obresti veliko več podatkov in boljše projekcije. "Upamo, da bodo informacije potrdile, da se inflacija spušča proti ciljni ravni," je povedala Christine Lagarde.

ECB po trenutnih podatkih pričakuje, da bo inflacija letos nihala okoli sedanjih ravni, na ciljna dva odstotka pa naj bi po pričakovanju padla leta 2025.

To je že peto zaporedno zasedanje, ki trgom in gospodarstvom držav evroobmočja ne bo prineslo težko pričakovanega olajšanja. Optimizem se kljub temu že nekaj časa širi na račun pričakovanj analitikov in vlagateljev, da bi ECB pod vodstvom Christine Lagarde utegnil po sproščanju poseči na naslednjem junijskem zasedanju.

Lagarde je previdna, saj nekateri moakroekonomski kazalci še naprej nakazujejo na trdovratnost inflacije, ki se sicer zlagoma zmanjšuje. Po drugi strani je predsednica do nižanja zadržana tudi zaradi tega, ker je ECB po ruski invaziji in posledični draginji zamudil z odločnimi monetarnimi posegi. To je ne nazadnje v pogovoru za časopis FT dejala tudi Lagarde, ki pravi, da je zapoznelo ukrepanje največja napaka njenega mandata na čelu emisijske banke.  

ECB je nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino julija 2022 pa do lanskega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere in jih na zgodovinsko povišanih  vrednostih puščal vse do danes. Depozitarna obrestna mera bo danes po ocenah anketirancev, ki jih je v zvezi z zadevo kontaktiral Bloomberg, ostala na rekordno visoki 4-odstotni ravni. Od 62 anketirancev jih napoveduje znižanje za četrt odstotne točke napoveduje le eden.

ECB skrbi rast plač in šibka ekonomska rast

Medtem ko se je inflacija v evroobomčju umirja in spušča proti 2-odstotnem cilju ECB, bankirji emisijske banke še vedno niso povsem pripravljeni, da bi začeli zmanjševati obrestne mere, ki so zvečine posledica ruske agresije na Ukrajino. Predsednica banke Lagarde je v svojih komentarjih doslej namignila, da bodo do sredine leta pridobili več zaupanja v statistične kazalnike; pozorni bodo zlasti na tistega, ki odraža rast plač, so navedli predstavniki ECB.

Zadnji podatki o inflaciji v območju z evrom ponujajo razlog za optimizem. Letna stopnja inflacije je marca po prvi oceni pri 2,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot februarja.

"ECB je sporočila, da bo junija zelo verjetno znižala obrestne mere, najnovejši podatki o inflaciji pa naj bi ta pričakovanja še podkrepili," je za Bloomberg dejal Ulrich Kater, glavni ekonomist pri DekaBank. "Po juniju negotovost in tveganja za inflacijske obete govorijo v prid previdnosti, zato bo Lagardova morda v prihodnje bolj zadržana."

Napovedi za prihodnost so nehvaležne, saj jedrna inflacija ostaja povišana, zato ECB opozarja, da bodo rahljanja v veliki meri odvisna od aktualnih podatkov. Čeprav je inflacija na padajoči krivulji, pa gospodarska aktivnost v uniji oziroma evroobmočju – zlasti na račun Nemčije in Francije - ostaja šibka. Ta je bila za leto 2024 nazadnje z uvdonih 0,8 odstotka revidirana navzdol na 0,6 odstotka. Negotovost pri obetih tako še naprej ostaja visoka.

Dopolnjeno z izjavo po odločitvi Sveta ECB in izjavo predsednice ECB Christine Lagarde.