Nove Trumpove grožnje EU

Evropska unija (EU) je podjetju Alphabeta Google izrekla skoraj tri milijarde evrov kazni, saj je ugotovila, da je podjetje izkoriščalo svoj položaj. Ameriški predsednik Donald Trump je vrnil žogico in zagrozil s preiskavo proti EU ter - novimi carinami. 

Trump je opozorilo objavil v petek na družbenih omrežjih, potem ko je EU napovedala skoraj tri milijarde evrov (3,5 milijarde dolarjev) težko kazen in odredila tehnološkemu velikanu, naj preneha favorizirati lastne storitve oglaševalske tehnologije.

"To je ena od mnogih drugih kazni in davkov, naloženih Googlu in drugim ameriškim tehnološkim podjetjem," je zapisal Trump na Truth Social. "Zelo nepošteno in ameriški davkoplačevalci tega ne bodo dopustili. Kot sem že večkrat dejal, takšna diskriminatorna dejanja terjajo odgovor."

Trump je v preteklosti uporabil t. i. preiskave po členu 301 za uvedbo ukrepov proti Braziliji zaradi pregona nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Evropo že dolgo kritizira zaradi glob, izrečenih ameriškim tehnološkim podjetjem, in že v začetku tega meseca je zagrozil z "znatnimi" carinami proti državam, ki bodo uvedle digitalne davke ali regulacije, ki prizadenejo ameriška podjetja.

Ameriški predsednik je dejal, da so se o digitalnih davkih in globah pogovarjali na večerji v Beli hiši v četrtek zvečer s tehnološkimi voditelji, med katerimi so bili Sundar Pichai (Alphabet), Mark Zuckerberg (Meta) in Tim Cook (Apple).

"Niso se pritoževali zaradi Kitajske. Niso se pritoževali zaradi drugih držav. Gre za Evropsko unijo," je Trump povedal novinarjem v petek. "Tega ne moremo dopustiti."

Izrabljena prednost

Evropska komisija je v petek sporočila, da je Google zlorabil prevladujoči položaj, ko je lastnim oglaševalskim platformam (na lastni borzi) zagotavljal prednost pred konkurenco, pa tudi, da mora s takšnimi praksami prenehati.

"Ko trgi odpovedo, morajo javne institucije ukrepati, da preprečijo zlorabo moči s strani prevladujočih akterjev," je dejala evropska komisarka za konkurenco Teresa Ribera. "Prava svoboda pomeni enake pogoje za vse, kjer vsak tekmuje pod enakimi pravili, državljani pa imajo resnično pravico do izbire."

Podjetje je nemudoma napovedalo pritožbo. Lee-Anne Mulholland, podpredsednica za regulativne zadeve pri Googlu, je dejala, da jim odločitev "nalaga neupravičeno kazen in zahteva spremembe, ki bodo škodile tisočim evropskim podjetjem, saj jim bo otežila ustvarjanje prihodkov".

 

 

Globa v višini 2,95 milijarde evrov sodi med najstrožje sankcije Bruslja in je druga najvišja, ki jo je EU naložila Googlu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja. Pred tem je Google prejel 4,125 milijarde evrov kazni zaradi Androida in 2,42 milijarde evrov zaradi onemogočanja konkurence na področju nakupovalnih iskalnikov. Lani je bila kazen za AdSense, težka 1,49 milijarde evrov, razveljavljena.

S tem skupni znesek Googlovih obveznosti v EU znaša skoraj 10 milijard evrov – precej več kot kazni, izrečene Applu, Meti in Microsoftu.

Prek 200 milijard dolarjev prihodkov

Podjetje iz kalifornijskega Mountain Viewa je po ocenah raziskovalnega podjetja EMarketer za leto 2025 številka ena na globalnem digitalnem oglaševalskem trgu, ki je vreden 757,5 milijarde dolarjev. Skupaj naj bi Google v letu 2025 ustvaril 205,04 milijarde dolarjev prihodkov iz digitalnega oglaševanja, od tega 171,72 milijarde iz globalnega iskalnega oglaševanja in 33,33 milijarde iz prikaznega oglaševanja.

Google upravlja storitev za nakup oglasov za oglaševalce, storitev za prodajo oglasov za založnike ter borzo, kjer se posli sklepajo v hipnih dražbah.

Evropski svet založnikov, ki je vložil pritožbo pri Evropski komisiji, je dejal: "Sama globa ne bo popravila pokvarjenega trga oglaševalske tehnologije v Evropi."

"Brez močne in odločilne izvršitve bo Google to preprosto odpisal kot strošek poslovanja, hkrati pa utrjeval svojo prevlado v dobi umetne inteligence," je dejala Angela Mills Wade, izvršna direktorica sveta. "Evropa tvega, da spodkoplje lastna pravila in oslabi medijski ter založniški sektor."

Tudi Movement for an Open Web, zagovorniška skupina, ki se bori proti prevladi tehnoloških platform na spletu, se je pridružila pritožbi EU.

 

 

Googlovo oglaševalsko poslovanje ostaja pod pritiskom tudi v ZDA. V petkovi, zvečer oddani, vlogi oddelka za boj proti monopolom ameriškega ministrstva za pravosodje, je predstavljena končna različica predlaganih ukrepov pred zaslišanjem 22. septembra. Google naj bi moral nemudoma prodati svojo oglaševalsko borzo AdX ter zagotoviti, da bo njegova tehnologija nemoteno sodelovala s konkurenčnimi rešitvami.

V vlogi je ministrstvo omililo svoj prvotni predlog, da bi moral Google prodati še en del svojega oglaševalskega posla – strežnik za prikazne oglase, ki spletnim stranem pomaga prodajati oglasni prostor.

Prvotni predlog je predvideval postopni proces, ki bi vključeval odprtokodno objavo tehnologije, nato pa popolno odprodajo. Zdaj ministrstvo predlaga, da se z dokončno odločitvijo počaka dve do štiri leta.

Google je predlagano razčlenitev zavrnil, saj meni, da je tak ukrep preoster in v tem primeru neprimeren. Namesto tega je podjetje ponudilo, da bo njegova oglaševalska borza brezhibno sodelovala s konkurenčno tehnologijo ter da bo za naslednja tri leta imenovalo neodvisnega nadzornika za zagotavljanje skladnosti.

"Zadnja stvar, ki bi jo moralo storiti sodišče, je posegati v preoblikovanje industrije, ki jo že zdaj preoblikujejo tržne sile," so sporočili iz podjetja.

Napeto obdobje

Kaznovanje Googla prihaja v napetem obdobju za trgovinske odnose med EU in ZDA, saj Trump večkrat kritizira prizadevanja Bruslja o omejevanju tehnoloških velikanov iz Silicijeve doline. Google si je ta teden lahko delno oddahnil, saj je ameriški sodnik odločil, da mu za odpravo domnevnih škodljivih posledic, ki jih je navedlo ministrstvo za pravosodje, ne bo treba prodati brskalnika Chrome.

EU komisarka Ribera je že prej opozorila na možnost ameriške sodne odločitve, ki bi lahko Googlu naložila razbitje njegove oglaševalske platforme.

"Na tej točki se zdi, da je edini način, da Google učinkovito odpravi konflikt interesov, strukturni ukrep, kot je prodaja dela njegovega oglaševalskega poslovanja," je dejala v izjavi.

EU je Googla že leta 2023 opozorila, da je zlorabil prevlado v oglaševalski tehnologiji in škodoval spletnim založnikom. Takrat je komisija s sedežem v Bruslju sporočila, da je Google favoriziral svoj program oglaševalske borze pred tekmeci ter utrdil osrednjo vlogo podjetja v dobavni verigi oglaševalske tehnologije.

Riberina predhodnica Margrethe Vestager je takrat dejala, da bi težave lahko rešila le obvezna odprodaja dela poslovanja. Danska političarka je v Bruslju preživela desetletje, v katerem je Googlu naložila več kot 8 milijard evrov glob v treh različnih primerih, čeprav je bila ena kazen razveljavljena, druga pa zmanjšana po odločitvi evropskih sodnikov.

 

__

Prispevali so še Davey Alba, Leah Nylen, Kate Sullivan, Josh Wingrove in Jordan Fabian.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar