Volitve 2026: Ne veste, koga voliti? Primerjali smo gospodarske programe strank

Slovenski volivci se bodo kmalu odpravili na volišča na desete državnozborske volitve od osamosvojitve. Najpomembnejša tema za volivce so gospodarske razmere. Ne nazadnje, kot je nekoč dejal vodilni strateg uspešne kampanje nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona James Carville: "Za ekonomijo gre, tepec!"

Vse dosedanje volilne razprave na televizijskih zaslonih so se začele z gospodarskimi in davčnimi vprašanji, ki bodo v središču pozornosti večine volivcev. V ta namen smo pogledali v gospodarske in davčne programe strank, ki se potegujejo za poslanske sedeže na volitvah 22. marca.

V analizo smo vključili osem strank, ki se jim glede na tako imenovano 'anketo anket' portala Politico, ki združuje različne javnomnenjske ankete slovenskih agencij, napoveduje preboj v parlament. Seznam vključuje Slovensko demokratsko stranko (SDS), Gibanje Svoboda (GS), Demokrate Anžeta Logarja (D), Socialne demokrate (SD), skupno listo NSi-SLS-Fokus, skupno listo Levica-Vesna, stranko Resni.ca in Prerod Vladimirja Prebiliča. Najprej smo navedli gospodarske programe koalicijskih strank, nato opozicije in na koncu programe zunajparlamentarnih strank, ki jim za zdaj kaže, da se bodo uvrstile v državni zbor.

Davki

V Gibanju Svoboda bi uvedli razvojno kapico na socialne prispevke s ciljem večje konkurenčnosti delovnih mest. Razvojna kapica naj bi bila postopna, odstotek socialnih prispevkov pa naj bi se postopno zniževal nad določenimi nivoji bruto plače. Zagovarjajo tudi poseben davčni režim za tuje strokovnjake v deficitarnih poklicih. Prav tako bi s postopnim dvigom splošne olajšave povišali neto plače vsem, najbolj pa tistim z manjšimi in srednjimi dohodki«. Omenjajo tudi davčno ugodno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost.

Pri Svobodi bi uravnotežili razmerje med obdavčitvijo dela in premoženja. "Premoženje, ki ne služi bivanju ali ustvarjanju nove vrednosti, mora prispevati več k skupni blaginji," navajajo v programu. Na področju normirancev bi Svoboda pri nadaljnjih spremembah davčnih in prispevčnih stopenj predvsem pri normirancih z manjšimi prihodki upoštevala ravno ta del, da ne uživajo nekaterih osnovnih pravic kot drugi zaposleni, kot so bolniška odsotnost, letni in zimski regres, stroški prevoza.

Socialni demokrati na davčnem področju predlagajo razbremenitev dela (zlasti delavskega in srednjega razreda) in uvedbo progresivne obdavčitve premoženja z letno stopnjo približno od 0,1 do največ 0,5 odstotka vrednosti premoženja, pri čemer naj bi tisti z več premoženja plačali več. Ob tem napovedujejo celostno davčno reformo, ki bi zmanjšala obremenitve dela, povečala obremenitve premoženja in bila javnofinančno nevtralna. Program hkrati omenja iskanje vzdržnih rešitev za pravičnejšo ureditev prispevkov za socialno varnost, predlaga pa tudi preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka ter izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Levica in Vesna se zavzemata za manj davkov na delo in več na onesnaževanje in bogastvo. Davčno breme bi premaknili na onesnaževalce, dohodke iz kapitala, dobičke podjetij ter premoženje velikih vrednosti. Dodatno bi uvedli okoljske davke in olajšave. Stranki bi z davčnimi spodbudami tudi zagnali reinvesticije dobička v razvoj, lokalna okolja, znanje in čiste tehnologije s ciljem vlaganj v Sloveniji.

Največja opozicijska stranka SDS, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah, se zavzema za višje neto dohodke z razbremenitvami. Pri SDS bi spremenili dohodninsko lestvico in dvignili splošno davčno olajšavo ter uvedli razvojno kapico za pokojninsko zavarovanje. Vzpostavili bi preprost sistem za normirance in ustanovili demografski sklad. Izključujejo pa uvedbo davka na nepremičnine in povišanje davka na premoženje. Uvedli bi tudi to, kar imenujejo "družinska dohodnina". Na področju normirancev bi vrnili "enostaven sistem" in uvedli višji prag. Prav tako se zavzemajo za oprostitev oziroma olajšavo za donacije in sponzorstva na področju športa, kulture in znanosti.

V skupni listi NSi, SLS in Fokus predlagajo povišanje splošne dohodninske olajšave s sedanjih 5.552 na osem tisoč evrov, do leta 2029 pa na 10.500 evrov. Zavzemajo se za enostaven in pregleden davčni pavšal za podjetnike. Pri skupni listi bi znižali prispevke podjetnikov za dolgotrajno oskrbo z dveh na en odstotek, odpravili dvojno plačevanje prispevkov pri popoldanskih espejih, uvedli kritje bolniškega nadomestila z ZZZS že od sedmega dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za preostale zaposlene in znova vzpostavili "razumne prihodkovne prage" ter dvignili mejo povprečnih prihodkov pri polnih normirancih s sedanjih 120 tisoč na 150 tisoč evrov.

Depositphotos

 

Ločeno program stranke NSi navaja dvig davčne olajšave za mlade z zdajšnjih 1.367,60 na 3.000 evrov letno ter dvig starostne meje upravičenosti z 29 na 32 let. Hkrati se zavzemajo za uvedbo davčnega pavšala za izbrane dejavnosti po panogah: gostinstvo, turistične namestitve, turistične kmetije, mikro dejavnosti ter osebne storitve (inštruiranje, frizerske in kozmetične storitve, osebno trenerstvo, masažne storitve, slaščičarstvo, čistilni servisi, oskrba starejših, vrtnarstvo …), obrtne dejavnosti ter kulturne in kreativne dejavnosti. Dostopen bi bil tako za samostojne podjetnike kot za družbe z omejeno odgovornostjo. Določitev pavšalnih davčnih stopenj po panogah bi temeljila na obdavčitvi prihodkov: za gostinstvo bi znašala dva odstotka, za turistične sobe 2,5, osebne storitve tri, za IT in svetovanje pa pet odstotkov.

Na področju davkov Demokrati Anžeta Logarja predlagajo znižanje obdavčitve najemnin (s 25 na 15 odstotkov) in dohodkov od kapitala (s 25 na 20 odstotkov) ter zvišanje splošne letne dohodninske olajšave na sedem tisoč evrov. Med predlogi so še uvedba enega vplačilnega računa za akontacijo dohodnine in socialne prispevke, uvedba razvojne kapice za ključne (razvojne) plače ter spremembe pravil glede pokrivanja davčnih izgub (za mikro/mala podjetja in samozaposlene), tako da bi se izgube preteklih let lahko pokrivale do višine davčne osnove oziroma do minimalne efektivne stopnje 10 odstotkov.

Demokrati napovedujejo tudi spremembo dohodninske lestvice (zmanjšanje obdavčitve v najvišjem razredu s 50 odstotkov in združitev z zgornjim razredom na 40 odstotkov) ter znižanje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov (ob ohranitvi olajšav za raziskave in razvoj in pravil o izgubah do spodnje meje efektivno 10 odstotkov). Poseben sklop je namenjen normiranim oblikam: vrnitev davčnih okvirov za normirane s. p. in d. o. o., pavšalni mesečni prispevki za s. p. do 15 tisoč evrov letnega prometa (250 evrov) ter možnost "normiranega popoldanskega espeja" za študente in upokojence brez izgube statusnih pravic. Predlagajo še informativni mesečni obračun DDV in davčno olajšavo do 40 odstotkov za donacije športnim, kulturnim, gasilskim, invalidskim, izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam ter skladu za redke bolezni.

Stranka Resni.ca se zavzema za znižanje efektivne davčne stopnje na vsaj 33 odstotkov, pri čemer kombinacija vseh davčnih stopenj ne sme preseči 33 odstotkov. Stranka se zavzema za enotno davčno stopnjo, pri čemer davkov manj premožnim ne bi dvigovali, odpravili pa bi le progresivno obdavčenje premožnejših. Nasprotujejo tudi nepremičninskemu davku in se v programu zavzemajo za ohranitev papirnate valute.

Predlagajo, da bi se prag za vstop v višje dohodninske razrede "znatno zvišal" – kot primer navajajo, da bi se 33-odstotna stopnja začela šele pri približno 2,5- do trikratniku povprečne plače. Predlagajo tudi dvig splošne olajšave oziroma "ničodstotnega praga" na 25 odstotkov povprečne bruto, kar bi po njihovih navedbah izboljšalo položaj vseh zaposlenih. Reforma bi bila uvedena postopno v treh letih, pri čemer bi se nova dohodninska lestvica uvedla že v prvem letu.

Po mnenju Preroda Vladimirja Prebiliča mora davčni sistem biti pravičen, učinkovit in razvojno naravnan, hkrati pa mora krepiti skupnost. To naj bi omogočilo višje neto plače, konkurenčnost in plačilno disciplino.

Depositphotos

 

Spodbujanje gospodarstva

Pri Gibanju Svoboda se zavzemajo za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, pri čemer bi zagotovili razvojne sheme za visokotehnološka podjetja. Cilj stranke je dvigniti dodano vrednost na 100 tisoč evrov na zaposlenega. Želijo, da se Slovenija po inovacijskem indeksu EU uvrsti visoko. Podjetjem bi tudi pomagali pri modernizaciji procesov in vodenja. V programu Svobode navajajo strategijo razvoja Slovenije 2040, ki bi vključevala "reindustrializacijo" z investicijskim ciklom za razogljičenje in krožnim gospodarstvom kot surovinsko bazo.

Omogočili bi tudi fleksibilnejše prenašanje davčnih izgub za podjetja v cikličnih panogah in inovativna zagonska podjetja, ki v prvih letih še nimajo dobička. Poenostavili bi uveljavljanje davčnih olajšav za manjša podjetja (pavšalni sistemi) in uvedli diferencirano stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (nižja stopnja za mala podjetja v razvoju). Zavzemajo se tudi za krepitev gospodarske diplomacije in osredotočanje na nove trge. Na področju gospodarstva pomen dajejo tudi turizmu. Na področju podpore podjetjem bi v Svobodi ustanovili tehnološko-inovacijski sklad. Ta bi deloval kot sklad, ki investira v zasebne sklade tveganega kapitala. Pomagali bi tudi scaleup podjetjem z vzpostavitvijo razvojne sheme za podporo razvoju malih in srednjih podjetij za preboj na globalni trg.

Socialni demokrati se zavzemajo za preobrazbo v inovacijsko, visokotehnološko in trajnostno gospodarstvo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo v vseh regijah, pri čemer zagovarjajo aktivno vlogo države pri spodbujanju novih tehnologij, nastajanju novih industrij in ustvarjanju konkurenčnih pogojev za investicije. Napovedujejo povečanje javnih in zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj, krepitev startupovskega ekosistema, večjo privlačnost Slovenije za operacije multinacionalnih podjetij, boljši prenos znanja v gospodarstvo ter dvig konkurenčnosti podjetij z ambicijo uvrstitve med vodilne inovacijske države EU.

Levica in Vesna predlagata odgovorno upravljanje državnih podjetij z merili, ki vključujejo odnos do zaposlenih, okolja in dolgoročni razvoj. Omenjata spodbujanje slovenskih blagovnih znamk, končnih izdelkov in višje dodane vrednosti ter krepitev oznake 'Narejeno v Sloveniji'. Napovedujeta pripravo nacionalne industrijske strategije s prednostnimi panogami. Zagovarjata uveljavitev krožnega gospodarstva kot standarda ter okrepitev davčnih in finančnih spodbud za čiste tehnologije in energetsko učinkovitost. Umetno inteligenco in rast produktivnosti povezujeta s skrajševanjem delovnika, ne z odpuščanji, ter predvidevata programe digitalne preobrazbe malih in srednjih podjetij.

SDS zagovarja čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu. Pomen pripisujejo podpori nastajanju, obstoju in razvoju mikro, malih in srednjih podjetij, pluralizmu lastništva in odstranitvi centrov moči. Prizadevali bi si za tudi dobro delujočo in odzivno gospodarsko diplomacijo in za spodbujanje močnejšega regionalnega sodelovanja in skrajševanje dobavnih verig. Na področju debirokratizacije bi poenostavili postopke in predpise, digitalizirali davčne in upravne postopke.

Ločeno je program stranke NSi tudi na tem področju precej davčno usmerjen: pri stranki bi znižali davek od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 22 odstotkov, kar bi po besedah stranke zmanjšalo selitev slovenskih podjetij v davčno ugodnejše države in privabilo mednarodne korporacije. Uvedli bi stopničasto progresijo davčne stopnje glede na prihodke podjetja (10 do 15 odstotkov). To bi po njihovem poenostavilo davčni sistem, saj bi odpravilo potrebo po različnih davčnih obravnavah stroškov in izdatkov poslovanja ter zmanjšalo potrebno administracijo. Pri stranki navajajo še obdavčitev dobička šele ob njegovi razdelitvi, s čimer bi spodbudili reinvestiranje v podjetja, krepitev kapitala ter dolgoročni razvoj.

Demokrati Anžeta Logarja predlagajo "Startup Visa Slovenija" za digitalne nomade, inovatorje in tuje podjetnike ter ukrepe za vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine. Za zagonski ekosistem navajajo cilj do leta 2032: vzpostavitev petih skladov tveganega kapitala z investicijskim obsegom nad 300 milijonov evrov; davčne olajšave za vlaganja v startupe (npr. 40 odstotkov do 100 tisoč evrov in 30 odstotkov do milijona evrov). Predvideni so tudi nova pravnoorganizacijska oblika "vitka delniška družba (v. d. d.)" z digitalnim ustanavljanjem in fleksibilnejšo notranjo organizacijo ter širši sklop ukrepov za scaleupe in ustanovitev 'Enterprise Slovenia' kot centralizirane digitalne agencije za podjetniško podporo.

Demokrati bi uvedli tudi enotni sistem presoje vplivov zakonodaje na konkurenčnost in inovacije ter poenostavitev in digitalizacijo upravnih postopkov. Predlagana je celovita revizija birokratskih ovir – od arhiviranja računov in soglasij sosedov do fiskalizacije e-nakupov – ter deregulacija mikro podjetij z odpravo nepotrebnih dovoljenj. Posebni poudarek dajejo tudi tesnejšemu povezovanju gospodarstva z raziskovalnimi institucijami v okviru pametne specializacije, za kar predvidevajo 100 milijonov evrov za prebojne projekte. Ob tem predlog napoveduje revizijo obstoječih praks dviga produktivnosti – odpravo neučinkovitih ukrepov in optimizacijo tistih, ki delujejo – ter uvedbo 30-odstotne degresivne amortizacije kot pospeška investicij.

Stranka Resni.ca v gospodarskem delu poudarja zmanjševanje odvisnosti Slovenije od nemške avtomobilske dobavne verige ter predlaga strateško izvozno iniciativo v smeri držav BRICS in hkrati krepitev gospodarskega sodelovanja z ZDA. Predlaga vzpostavitev vsaj treh posebnih ekonomskih con na degradiranih območjih, kjer bi z davčnimi olajšavami in državnimi spodbudami privabljali tehnološko napredna podjetja iz tujine in domače inovatorje; učinek na plače stranka utemeljuje predvsem s tekmovanjem za talente. Resni.ca se zavzema tudi za spodbujanje pridelave, obdelave in predelave industrijske konoplje, ki bo po njihovem pripomogla k razvoju lokalnega podjetništva in kmetijstva ter ustvarjanju novih delovnih mest.

Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča zagovarja tesno sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi institucijami, podjetij, lokalnimi skupnostmi in državo v učinkovitem in odprtem inovacijskem ekosistemu. Posebno podporo bi dali tudi startupom, scaleupom in malim ter srednjim podjetjem. Zagovarjajo posodobitev industrije, razvijanje sektorjev prihodnosti, zmanjšanje odvisnosti od tujih tehnologij ter krepljenje gospodarske diplomacije. Stranka ni naklonjena dvigovanju življenjskega standarda z uvozom poceni delovne sile.

Depositphotos

 

Trg dela

Na področju trga dela pri Svobodi navajajo zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in zakon o lastniški zadrugi, kot cilj pa, da bi takšen model v naslednjem mandatu uvedlo vsaj 30 odstotkov slovenskih podjetij.

Socialni demokrati se opirajo na sprejeti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ter predlagajo uzakonitev državnih jamstev za vlaganja državljanov v pokojninske sklade in naložbene sheme v gospodarstvu, pa tudi za stanovanjsko gradnjo in obnovljive vire energije. Med izvedbenimi poudarki so poenostavitev investicijskih postopkov, večja uporaba evropskih in domačih virov, krepitev vloge regij ter sistemska podpora mikro, malim in srednjim podjetjem pri zeleni preobrazbi, digitalizaciji in internacionalizaciji.

Levica in Vesna bi minimalno plačo usklajevali z dejanskimi življenjskimi stroški in jo ohranjali nad pragom tveganja revščine; kot načelno izhodišče navajajo tudi "enka je minimalka" kot najnižjo osnovno plačo. Poseben sklop programa je namenjen krepitvi lastništva zaposlenih in soupravljanja. Omenjajo model lastništva zaposlenih (ESOP), pri katerem zaposleni prek skupnega sklada postopoma pridobivajo lastniški delež, sklad pa se financira iz dobička podjetja. Predvidevajo tudi podporo delavskim odkupom podjetij (finančno, pravno in svetovalno), zlasti ob prenosih lastništva zaradi upokojevanja lastnikov.

Na področju trga dela Levica in Vesna napovedujeta ukrepe proti prekarnosti in prisilnemu samozaposlovanju, z več inšpekcijskega nadzora in strožjim sankcioniranjem kršitev. Program poudarja podporo sindikalnemu organiziranju, kolektivnim pogodbam in brezplačni pravni pomoči v delovnopravnih sporih. Med predlogi je tudi možnost krajšega delovnega časa, ki bi podjetjem omogočil, da bi 30-urni delovni teden štel kot polni delovni čas s polnim plačilom.

Stranka SDS se zavzema za sistematično spodbujanje in usposabljanje za dejavnejše iskanje zaposlitve za brezposelne, delodajalce pa k pogumnejšemu zaposlovanju. Zagovarjajo politike, ki bi ljudi odvračale od zlorab sistema in spodbujale zaposlovanje in ne povečevale odvisnosti od države. Na kadrovskem področju se zavzemajo tudi za večjo odgovornost uslužbencev javne uprave, pri čemer njihov položaj ne sme biti bolj zaščiten kot položaj zaposlenih v podjetjih.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus predlaga uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika, odpravo omejitev za začasno delo upokojencev, ki bi ob plači prejemali polno pokojnino in uvedbo razvojne kapice za visoko usposobljene kadre. Ločeno se NSi v svojem programu zavzema za vzpostavitev okrepljenega mentorskega sistema, ki podjetjem zagotavlja finančne spodbude za mentorje in dodatne nagrade za vključevanje mladih v delo. Oblikovali bi dve ločeni shemi finančnih spodbud za zaposlovanje mladih – eno za srednješolce in diplomante višjih šol ter drugo za visoko izobražene kadre v storitvenih, tehnoloških, industrijskih in drugih sektorjih.

Demokrati Anžeta Logarja se zavzemajo za spodbude za lastniško udeležbo zaposlenih (odprava obveznosti plačila bonitet in akontacije dohodnine pri prejemu nelikvidnih deležev/opcij, možnost diskontnega nakupa) in predlagajo degresivno obdavčitev kapitalskih dobičkov ob prodaji deležev zaposlenih (15 odstotkov do tretjega leta, 10 odstotkov do sedem let, 0 odstotkov po 10 letih). Omenjajo varno prožnost ter krepitev socialnega dialoga. Predlagajo sistematične prekvalifikacije odraslih in programe za deficitarne poklice, širitev dualnega modela, obvezne prakse ter povezovanje kurikulov z gospodarstvom, delovnopravni paket za startupe/scaleupe ter ukrepe za vključevanje starejših v delo in digitalizacijo postopkov zaposlovanja tujcev.

Resni.ca se na trgu dela zavzema za uvedbo vajeništva po zgledu Avstrije ter aktivacijo upokojencev – omogočanje dela brez zamrznitve ali znižanja pokojnine.

Javne finance

Gibanje Svoboda v programu navaja, da javnofinančni dolg ohranjajo v varnih oziroma obvladljivih okvirjih, dolg, merjen v odstotku BDP, pa zmanjšujejo. Njihov cilj je večje črpanje sredstev EU in krepitev regulatornih institucij.

Levica in Vesna predlagata poenostavitev postopkov in pospešitev digitalizacije javnih storitev z uporabniku prijaznimi rešitvami. Uporabo AI v javno korist bi urejali z naborom pravil (človekova odgovornost, prepoved diskriminacije, preglednost, varovanje osebnih podatkov), hkrati pa bi okrepili javno raziskovalno infrastrukturo (podatki, računalniške kapacitete, odprte platforme), da bi bil AI dostopen širšemu krogu deležnikov.

Pri SDS napovedujejo zmanjšanje števila ministrstev na največ 15, ob tem bi združili ministrstvi za notranje zadeve in javno upravo. Ukinili bi vse nepotrebne službe, med njimi tudi uradniški svet. Zavzemajo se za uvedbo pokrajin in za premestitev državnih institucij po celotni državi. V programu stranke prav tako piše, da bodo za podjetja v državni lasti, ki niso strateškega pomena, poiskali strateškega lastnika. "Premišljena privatizacija bo izvedena ob pogoju zaščite delovnih mest in ob zavezi nadaljnjih vlaganj novega lastnika. Prihodki od kupnin bodo omogočili davčno razbremenitev dela in ukrepe družinske politike," piše v programu.

V skupni listi NSi, SLS in Fokus predvidevajo preoblikovanje upravljanja države z večjo decentralizacijo pristojnosti, financ in javnih institucij, s ciljem hitrejšega razvoja manj razvitih območij ter zmanjševanja razvojnih razlik med regijami. Uvedli bi pokrajine, pri čemer bi del državnih pristojnosti in proračunskih sredstev prenesli na regionalno raven. V ospredju je tudi ambicija po večjem izkoristku evropskih sredstev, predvsem z usmerjanjem financiranja v manj razvite regije prek konkretnih razvojnih projektov. V skupni listi bi del javnih služb, vključno z ministrstvi, iz Ljubljane selili v druge regije. Cilj je razpršitev delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in večja institucionalna prisotnost države zunaj prestolnice.

Demokrati Anžeta Logarja na področju javnih financ in proračunskega upravljanja predlagajo prehod na štiriletne proračunske cikle in možnost prenosa neporabljenih sredstev v naslednje obdobje. Predvidevajo mehanizme nadzora rasti izdatkov (koeficienti glede na rast BDP), sistematično spremljanje uspešnosti programov ter vsakoletno ukinjanje ali krčenje najmanj učinkovitih programov v obsegu od pet do 10 odstotkov izdatkov preteklega leta, pri čemer bi se prihranki uporabili za zmanjšanje izdatkov ali preusmerjanje v programe z višjo dodano vrednostjo. Skupne izdatke države bi v mandatu omejili tako, da ne bi rasli hitreje od uskladitve s ciljno inflacijo.

Na področju regulacije in javne uprave program Demokratov predvideva reformo regulativnega okolja: merjenje administrativnih bremen ter pravilo, da novih predpisov ne bi sprejemali brez sočasnega zmanjšanja administrativnih stroškov drugje. Predlagajo tudi poenostavitve postopkov, celovito revizijo birokratskih ovir, deregulacijo mikro podjetij ter združitev inšpekcijskih služb v enovit organ, ki bi poleg sankcioniranja spremljal tudi izvajanje zakonodaje.

Na področju javnih financ Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča zagovarja modernizacijo javnofinančnega sistema in srednjeročno uravnotežene javne finance, ki temeljijo na makroekonomski stabilnosti. Prav tako se zavzema za postopno zmanjševanje javnega dolga na vzdržno raven glede na BDP, pri čemer mora biti fiskalna politika prilagojena novim poslovnim modelom, digitalni ekonomiji in tehnološkim spremembam.

Stranka Resni.ca je kritična do visokega javnega dolga. Kot enega svojih primarnih ciljev navajajo vzpostavitev jasne in suverene politike ter gospodarskega okolja, ki bo vodilo v strateško načrtovano zmanjševanje javnega dolga in odvisnosti Slovenije od mednarodnih finančnih in političnih struktur.

Foto Bobo

 

Kapitalski trgi

Stranka Gibanje Svoboda je prek finančnega ministrstva na tem področju uvedla ljudske obveznice in Individualne naložbene račune (INR), prek katerih lahko posamezniki davčno ugodno vlagajo v slovenske in svetovne vrednostne papirje. Ne pozabimo, da je ta vlada prestavila sprejemanje nepremičninskega oziroma premoženjskega davka, pa tudi obdavčitev kriptovalut. Na področju kapitalskih trgov stranka navaja tudi krepitev finančne pismenosti.

Levica in Vesna v programu navajata davke na dohodke iz kapitala.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus bi na kriptopodročju uvedli oprostitev davka na dobiček, če imetnik kriptosredstvo poseduje več kot 12 mesecev. Obdavčitev bi nastopila le ob pretvorbi kriptosredstev v fiat valuto.

Stranka SDS bi uvedla olajšave za naložbe v državne in podjetniške vrednostne papirje.

Demokrati Anžeta Logarja v programu omenjajo pokojninsko reformo z uvedbo drugega stebra in postopnim uvajanjem tretjega stebra. Stranka bi znižala dohodke od kapitala s 25 na 20 odstotkov.

Stranka Resni.ca zagovarja širitev davčnih spodbud za vplačila v drugi in tretji pokojninski steber, vključno z možnostjo neposrednega vlaganja v ETF. Na področju drugega stebra omenjajo pristop "življenjskega cikla" (več delnic pri mlajših, več obveznic pri starejših) in odpravo obveznega zajamčenega donosa za mlajše od 50 let. Menijo, da bi morala biti obdavčitev dobičkov iz kriptovalut ničelna.

Resni.ca zagovarja, da mora država zakonsko znižati najvišje dovoljene stroške upravljanja za pokojninske družbe. Uvedli bi vstopne ETF v nacionalne sklade in omogočili, da se pokojninska sredstva lahko neposredno vlagajo v nizkostroškovne globalne indekse. Predlagajo zvišanje davčne olajšave na do 10 odstotkov bruto dohodka in hkrati možnost investiranja neposredno v ETF.

Resni.ca v programu omenja tudi "projekt Resni.START", prek katerega bi država ob rojstvu vsakega otroka odprla poseben varčevalni račun in nanj nakazala 500 evrov začetnega kapitala. Vsako leto bi se na ta račun dodal določen znesek iz proračuna, ki bi se oplemenitil skozi stabilne naložbene mehanizme. "Ko posameznik dopolni 18 let, bi lahko ta sredstva uporabil izključno za namen, ki krepi njegovo osebno in družbeno odgovornost," piše v programu.