Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja za novega predsednika vlade. Dolgoletni zaveznik bo zdaj skušal skozi razdeljen parlament spraviti proračun.
Lecornu, ki je v prejšnji vladi opravljal funkcijo obrambnega ministra, je peti premier v Franciji v zadnjih dveh letih. Zadnja dva sta padla pri poskusu sprejetja proračunov, s katerimi bi močno zmanjšali francoski primanjkljaj, največji v evroobmočju.
Poslanci z levega in desnega političnega pola so zavrnili nadaljevanje Macronove politike in pozvali k parlamentarnim volitvam. Lecornujeva manjšinska vlada bo za sprejetje proračuna za leto 2026 in preživetje morebitne nezaupnice potrebovala tiho podporo bodisi levice bodisi desnice.
Preberi še

Francoski premier Bayrou odstopa po izgubi glasovanja o zaupnici
Francoski premier Francois Bayrou izgubil glasovanje o zaupnici s 194 in 364 proti.
08.09.2025

Francoska politična kriza: Kaj spremljati?
Vlada francoskega premierja Francoisa Bayrouja bo danes verjetno padla.
08.09.2025

Top 5 novic za začetek dneva: Vlada pada
Japonski delniški trgi so pozdravili odstop premierja Išibe. Zakaj?
08.09.2025

Prihodnost Francije na kocki
Pariz ima tretji najvišji javni dolg v Evropski uniji, takoj za Atenami in Rimom, kar bi lahko aktualnega francoskega premierja stalo položaja v državi, ki ima že zdaj največjo davčno obremenitev v Evropi.
07.09.2025
"Ne glede na to, kdo je imenovan, bo izjemno zapleteno," je v intervjuju dejala Gesine Weber, raziskovalna analitičarka pri German Marshall Fund s sedežem v Parizu. "Soočamo se z enakim problemom kot lani, ko stranke niso kazale pripravljenosti na kompromise."
Macron je Lecornuju naložil, naj se "posvetuje s političnimi strankami v parlamentu, da bi sprejeli proračun", nato pa predlaga oblikovanje nove vlade. Do takrat bo trenutni kabinet deloval v funkciji vlade v odhajanju.
Lecornu, star 39 let, je edini minister, ki neprekinjeno sodeluje v vladi od Macronove izvolitve leta 2017. V premierski položaj stopa potem, ko je koalicija skrajno desnih in levičarskih poslancev izglasovala nezaupnico Françoisu Bayrouju (sam je sprožil glasovanje o zaupnici, da bi pridobil podporo za svoje nepriljubljene proračunske reforme).
Bayrou se je zavzemal za proračun, ki bi francoski primanjkljaj do leta 2026 zmanjšal na 4,6 odstotka gospodarske proizvodnje z letošnjih ocenjenih 5,4 odstotka.
Proračun za leto 2026 bo ena prvih velikih preizkušenj za novega premierja, ki bo moral, da bi se izognil usodi svojih predhodnikov, hitro preoblikovati fiskalne načrte in pridobiti vsaj tiho podporo nekaterih Macronovih političnih nasprotnikov.
Vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen je v objavi na družbenih omrežjih v torek zapisala, da je Macron s tem, ko je imenoval Lecornuja, izstrelil "zadnji naboj" in da so nove parlamentarne volitve neizogibne. Socialistična stranka je v izjavi poudarila, da nihče od njihovih poslancev ne bo sodeloval pri Macronovem pristopu.
"To je klofuta parlamentu," je za BFM TV dejal socialistični poslanec Philippe Brun. "To je klofuta volivcem."
Kaj se dogaja v Franciji?
Trenutna politična kriza se odvija leto dni po tem, ko je Macron sklical predčasne volitve, da bi utrdil moč sredine ob vzponu skrajne desnice. A neuspešno. Parlament se je razdelil na tri sprte bloke: Nacionalni zbor, ki je največja posamična stranka v spodnjem domu, levičarski blok in oslabljen center, ki podpira Macrona.
Od takrat je francoski indeks CAC 40 - v katerem so med drugim LVMH Moët Hennessy Louis Vuitton SE, Airbus SE in L’Oréal SA - izgubil 3,2 odstotka, medtem ko je evropski indeks Stoxx Europe 600 pridobil 5,5 odstotka, nemški indeks DAX pa je brez upoštevanja dividend poskočil za 25 odstotkov.
Francosko gospodarstvo je v zadnjih mesecih kljub političnim pretresom pokazalo presenetljivo odpornost: kazalniki kažejo, da se je proizvodnja izvila iz dolgotrajne stagnacije, rast pa je v drugem četrtletju presegla pričakovanja. A raziskava francoske centralne banke, opravljena ob Bayroujevi napovedi glasovanja o zaupnici, je pokazala močno povečanje negotovosti med poslovnimi voditelji - primerljivo s skokom po Macronovi razpustitvi parlamenta.
Lecornu, nekdanji član desnosredinskih republikancev, je med najglasnejšimi podporniki Macronovih prizadevanj za krepitev francoske vojaške moči, ki vključujejo občutno povečanje proračuna za vojsko in obljube o aktivni podpori Ukrajini.
Znano je tudi, da ima Lecornu tesne vezi z nekaterimi predstavniki francoske skrajne desnice, tudi z Le Penovo. Toda voditelji Nacionalnega zbora za zdaj niso dali nobenega znaka, da bi podprli novega premierja.
"Novega premierja bomo ocenjevali - brez iluzij - glede na njegova dejanja, njegovo proračunsko politiko in to, ali ta spoštuje naše rdeče črte," je na družbenih omrežjih zapisal Bardella.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...