Delodajalci stisnjeni v kot: Delavci lahko izbirajo med službami

"Nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo toliko delovno aktivnega prebivalstva. Kar pomeni, da ustreznih kandidatov najpogosteje ne moremo več najti med brezposelnimi. Že dlje časa govorimo o candidate driven marketu. V grobem to pomeni, da imajo na trgu dela kandidati večjo moč kot delodajalci," je sporočila Nina Mihoci iz agencije Adecco.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo na portalu MojeDelo.com objavljenih 28.671 zaposlitvenih oglasov, kar je 35 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2021. "Trend zadnjih let se nadaljuje navkljub turbulentnemu dogajanju na gospodarskem področju. Število prostih delovnih mest na MojeDelo.com ostaja izjemno veliko," navajajo na svoji spletni strani. Delodajalci najbolj povprašujejo po prodajalcih, kažejo njihovi podatki iz prve polovice letošnjega leta. Objavili so 3306 oglasov za prodajalce, kar je za polovico več kot v enakem obdobju 2021 in tri odstotke več kot lani.

 

 

Med najbolj iskanimi profili so skladiščnik (40-odstotni porast števila oglasov glede na 2021), komercialist (20 odstotkov več), informatik (33 odstotkov), kuhar (55 odstotkov) in voznik kamiona, tovornjaka ali osebnega avtomobila (50 odstotkov).

Več kot polovici delodajalcev primanjkuje kadra

S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala več kot polovica delodajalcev (55,8 odstotka), kažejo podatki zavoda za zaposlovanje (zadnja raziskava Napovednik zaposlovanja, opravljena spomladi 2023). V skupini velikih delodajalcev se jih je s to težavo srečevalo več kot 80 odstotkov.

Dobra polovica delodajalcev (55,7 odstotka) tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju ustreznih kandidatov za delo. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz zdravstva in socialnega varstva, gostinstva, prometa in skladiščenja, izobraževanja ter gradbeništva. V teh dejavnostih več kot 60 odstotkov delodajalcev predvideva, da bodo v prihodnosti imeli težave z iskanjem kadra, navaja zavod za zaposlovanje.

Med kadri, za katere je na spletnih zaposlitvenih oglasnikih veliko povpraševanje, so tudi različni tehnični profili. Podjetje Pot med krošnjami Pohorje, ki upravlja s turističnim objektom Pot med krošnjami na Rogli, prek zaposlitvenega portala zavoda za zaposlovanje išče vzdrževalca za hišniška opravila. "Težko dobimo tak kader," je za Bloomberg Adria povedal direktor Jure Gulič.

Pred desetimi leti so delavci stali v vrsti za delo v Avstriji, zdaj ne več

Plača je zaradi nizke zahtevane izobrazbe po sistemizaciji določena pri 1.300 evrih bruto, k temu se prišteje še plačilo za delo ob nedeljah in praznikih in plačilo za malico. Kandidate poleg plače zanima predvsem delovnik, ki je pri njih specifičen, je povedal Gulič; pozimi delovni dan traja šest ur, poleti pa deset. "To nekaterim ustreza, drugim pa ne," je povedal Gulič. Od kandidata sicer pričakujejo, da bo kidal sneg, skrbel za čiščenje steze in okolice, opravljal drobna popravila, skrbel za čiščenje delavnice in skladišč in podobno.

Ana Matjašič iz agencije Trummer, ki išče kadre za delo v Avstriji, pravi, da velikega navala na službe pri severnih sosedih ni več. "Pred desetimi leti so delavci stali v vrsti za delo v Avstriji, zdaj pa lahko izbirajo, katero bodo vzeli," je povedala v telefonskem pogovoru.

 

 

Med drugim so slovenski delavci v Avstriji po njenem mnenju tudi veliko bolj občutljivi na odnose v podjetju. "Če se delodajalci do njih slabo obnašajo, če so nesramni, deležni predsodkov, preprosto pustijo delo in si najdejo drugega." Delodajalci to upoštevajo in so odnos do zaposlenih izboljšali. "Po epidemiji se je pokazalo, da Avstrijci Slovence potrebujejo," je povedala Ana Matjašič.

Tudi plače v Avstriji niso več veliko višje kot v Sloveniji, zato delavci dobro preračunajo, kaj se jim bolj splača. "Ko odštejejo stroške za pot in dodatno plačilo dohodnine, se pogosto odločijo, da ostanejo v Sloveniji." Oziroma se vrnejo, ko vidijo, da se jim delo zaradi dodatnih stroškov ne izplača.

Iz njihovega trenutno objavljenega oglasa za delo prodajalca v trgovini v Avstriji je videti, da je mesečno plačilo po avstrijski kolektivni pogodbi 11,26 evra bruto na uro oziroma 1.509,05 evra neto za 176 ur v mesecu dni. Delavcu pripadata še 13. in 14. plača ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v Avstriji.

Med merili je tudi skrb za duševno zdravje

Kako delodajalci privabijo zaposlene? Kandidati po navedbah Nine Mihoci poleg konkurenčnega plačila želijo tudi prilagodljivost, poklicno napredovanje in skrb za duševno zdravje. "Raziskave kažejo, da je zviševanje plač lahko priročna strategija za privabljanje pravih ljudi, vendar se zdi, da je njen vpliv na dolgoročno ohranjanje zaposlenih prehoden," je odgovorila. "V povprečju kandidati hitro dobijo dve ali tri ponudbe za delo. Za takšno obdobje je tudi značilna večja fluktuacija, kandidati so bolj naklonjeni menjavam, ker je tveganje, da bi dolgoročno ostali brez službe, zelo majhno."

Prilagodljivost na delovnem mestu se je od pandemije spremenila iz luksuza, ki je bil na voljo le nekaterim posameznikom, v nujo, pravi Nina Mihoci. Pandemija ni bila pobudnik, ampak katalizator tega premika. Po njihovih podatkih 60 odstotkov pisarniških delavcev razmišlja o spremembi delovnega mesta predvsem zato, da bi poiskali takšno, ki je bolj fleksibilno. "To število se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečalo, kar poudarja pomen fleksibilnosti kot ključnega orodja za ohranjanje talentov."

Delodajalci v oglasih pogosteje uporabljajo besedi regres in dopust

Vendar uvedba fleksibilnega delovnega časa po besedah sogovornice ne sme voditi v zmanjšanje plače ali preobremenitev z nalogami, saj lahko takšne pasti odvrnejo dober kader. Namesto tega je treba zaposlenim zagotoviti jasne zahteve in pričakovanja. "Le s celostnim pristopom, ki upošteva te vidike, lahko podjetja upajo, da si bodo zagotovila stabilno, zadovoljno in produktivno delovno silo."

Med ukrepi, ki so jih uvedli delodajalci, da bi pritegnili nove in obdržali obstoječe kadre, so možnost dela od doma, dodatna izobraževanja, sodobna oprema in na splošno večji posluh za potrebe in želje delavcev, ugotavljajo pri portalu Mojedelo.com. Podatki na portalu tudi kažejo, da letos delodajalci nekoliko pogosteje omenjajo besedi regres in dopust.

Prebivalstvo se stara, med mladimi pa ni navdušenja za zaposlitev

V korist delavcem in na škodo delodajalcem gredo tudi demografski trendi, saj se populacija v Sloveniji hitro stara, kar pomeni, da je razpoložljivih delavcev vse manj. Na ta vidik je pred kratkim v pogovoru za Bloomberg Adria opozoril Matic Vošnjak iz svetovalnega podjetja Competo.

Prebivalstvena piramida v Sloveniji dobiva obliko vaze, značilno za zahodne družbe, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež prebivalstva, starega 65 let in več, bo leta 2059 predvidoma znašal 31 odstotkov. "Dinamika staranja prebivalstva je zelo hitra, kar je treba upoštevati pri pripravi strateških načrtov države," opozarjajo pri NIJZ.

 

 

Poleg tega mladi, ki jih je zaradi demografskih trendov tako ali tako vse manj, na trg dela ne stopajo s takšnim navdušenjem kot prejšnje generacije. 

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta brez dela sedem odstotkov mladih (15–24 let), kar je skoraj dvakratnik splošne stopnje brezposelnosti, ki je bila v istem obdobju 3,8-odstotna. "V splošnem je med mladimi zaznati prepričanje, da ideal tega, da se s trdim delom daleč pride, ne velja več," je za Bloomberg Adria pojasnila partnerica pri kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač.

Dodano povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, ki jih tako ali tako ni dovolj

Dodaten pritisk na trg dela ustvarjajo tudi posledice nedavnih poplav, saj so še dodatno povečale povpraševanje po delavcih v gradbeništvu. Teh pa na trgu že tako ali tako primanjkuje. Kot smo poročali, je minister za delo Luka Mesec napovedal hitro zaposlovanje tujcev, ki naj bi pomagali pri sanaciji škode po poplavah, pri tem jim bo na pomoč priskočil zavod za zaposlovanje.

Vsi ti pojavi povzročajo velike pritiske za dvig plač. V Sloveniji so v prvi polovici letošnjega leta zrasle za dobrih deset odstotkov, kar je največ v zadnjih desetih leti, je pokazala analiza Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar