Kje bomo dobili delavce za sanacijo, če jih že tako ni dovolj?

Sanacija v državi po najhujših poplavah doslej bo dolgotrajna. Ne le da bo veliko stala, težava bo tudi iskanje kadrov, ki bodo sodelovali pri njej. Ker je slovenski kadrovski bazen že skoraj povsem izpraznjen, brezposelnost pa že nekaj časa rekordno nizka, je jasno, da bo treba pomoč iskati predvsem v tujini. A kje? Minister za delo Luka Mesec je pred dvema tednoma napovedal hitro zaposlovanje tujcev, ki naj bi pomagali pri sanaciji škode po poplavah, pri tem jim bo na pomoč priskočil zavod za zaposlovanje.

Ker bo sanacija škode, ki je nastala po avgustovskih poplavah, po ocenah pristojnih dolgotrajna, v tem trenutku tudi še ni v celoti znan obseg potreb delodajalcev po delavcih, je za Bloomberg Adria pojasnila vršilka dolžnosti generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Na zavodu spremljajo potrebe delodajalcev, ki iščejo oziroma bodo v prihodnjih tednih in mesecih iskali dodatne delavce za izvedbo sanacije po poplavah.

"Poplave so prizadele velik del Slovenije. Škoda je velika in za sanacijo bomo potrebovali večje število delavcev. Glede na ujme iz preteklosti je situacija po naši oceni tokrat drugačna tudi zato, ker bodo delodajalci glede na obseg škode potrebovali delavce zelo različnih profilov," pravi Barbo Škerbinc. Prizadete so bile namreč stanovanjske hiše, infrastruktura, poslovni prostori, stroji, oprema …

STA

Največ dela v gradbeništvu

Med najpogosteje iskanimi skupinami bodo: delavci za preprosta dela v gradbeništvu, upravljavci strojev za zemeljska dela, vozniki tovornjakov, zidarji, tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje, krovci, pleskarji, polagalci podov, keramiki, elektroinštalaterji, različni monterji, mehaniki in serviserji, delavci za opravljanje gozdarskih del … 

Pri izvedbi sanacije bodo iskani delavci, ki jih na trgu dela že več let primanjkuje, saj je delodajalci že zdaj težko najdejo delovno silo za delo v panogah, kot je gradbeništvo. Zato bodo podjetjem pri iskanju kadrov v tujini pomagali na zavodu za zaposlovanje. "Pomembno je, da bodo postopki zaposlovanja tekli hitro, kar bo lahko zagotovljeno z že napovedanimi ukrepi države," poudarja v. d. direktorice zavoda.

Tujcem, ki bodo prišli za sanacijo poplavljenih območij poplavljena območja, bo moral zavod za zaposlovanje izdati soglasje za delo v desetih dneh. Pri tem pa je minister za delo hkrati napovedal zaostritev nadzora podjetij, ki bodo zaposlovala tujce. Preprečiti želi namreč, da bi v Slovenijo pod krinko sanacijskih del pripeljali tujce, nato pa jih napotili na delo v tujino.

Države jugovzhodne Evrope sicer še naprej ostajajo največji vir kadrov za slovenske delodajalce, ki zaposlujejo tujce. To kažejo tudi statistični podatki za prvo letošnje polletje, ko je največ delavcev v Slovenijo prišlo iz BiH. Tudi zato se bo zavod za zaposlovanje pri iskanju delavcev za sanacijo najprej odpravil prav na te trge. Zavod je 22. avgusta že napovedal izvedbo dogodkov v BiH, na katerih se bodo delodajalci lahko neposredno povezali z iskalci zaposlitve.

Prijave delodajalce zbirajo do petka, dogodki pa se bodo potekali v zadnjem tednu septembra. Delavce bodo v BiH iskali tudi na dogodkih, poimenovanih Življenje in delo v Sloveniji. Ob tem dodajajo, da se bo v prihodnjih tednih morda izkazala potreba tudi po drugih kadrih, po katerih delodajalci trenutno še ne povprašujejo. A zagotavljajo, da bodo temu prilagajali tudi aktivnosti na zavodu.

Če na zavodu ciljajo predvsem na kadrovski bazen bližnjih držav, v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) priložnosti vidijo tudi v bolj oddaljenih državah. Kot so pojasnili za Bloomberg Adria, priložnost sodelovanja pri odpravljanju posledic ujm in poplav vidijo tudi s Kitajsko. Glede na to, "kaj na infrastrukturnem področju počnejo na Kitajskem ter kitajska podjetja po svetu", pravijo, bi lahko tudi tu našli skupno pot. Kitajsko je namreč konec julija prizadelo hudo deževje tajfuna Doksuri, ki je podobno kot pri nas povzročilo obsežne poplave na severovzhodu države. Kljub temu poudarjajo, da je odločitev glede tega, tako kot pri vseh projektih v okviru pobude, odvisna od vlade.

Več kot 1.000 vlog za pomoč

Kako bo sanacija vplivala na trg dela, je še težko napovedati, saj hkrati z iskanjem delavcev potekajo tudi ukrepi za preprečitev ali omejitev vpliva posledic poplav na trg dela. Številna podjetja so imela namreč povsem uničene delovne prostore, v nekaterih komaj mesec dni po poplavah znova zaganjajo proizvodne linije.

Zavod za zaposlovanje sicer pri odpravi posledic poplav s podjetji sodeluje tudi na drugi strani, in sicer s tistimi, ki so bila zaradi poplav prizadeta in so morala zaposlene poslati na čakanje na delo, ter tistimi, pri katerih zaposleni uveljavljajo višjo silo. Do 1. septembra je zavod prejel 1.488 vlog za 9.062 oseb za uveljavljanje finančne pomoči za primer višje sile in 470 vlog za 4.485 oseb za čakanje na delo, kažejo njihovi podatki.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar