Nočno delo na cestah: kdo bo služil in kdo imel koristi?

Številne delovne zapore na slovenskem avtocestnem omrežju tudi pred začetkom glavne turistične sezone ostajajo eden največjih virov prometnih zastojev. Dars letos izvaja več obsežnih obnovitvenih in infrastrukturnih projektov hkrati, med drugim na prometno najbolj obremenjenih odsekih avtocestnega križa. Zaradi zahtevnosti del, ki pogosto trajajo več mesecev, se vozniki soočajo z zoženimi vozišči, spremenjenimi prometnimi režimi in daljšimi potovalnimi časi.

Kot smo že poročali, je nekdanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zaradi vse večjih prometnih obremenitev maja sklicala sestanek predstavnikov policije, Darsa, Agencije za varnost prometa in pripravljavcev elaboratov zapor cest ter zahtevala podrobno poročilo o stanju na avtocestnih deloviščih. Čeprav je inšpekcijski nadzor ugotovil, da je večina prometnih ureditev na deloviščih skladna s predpisi, poročilo opozarja, da avtocestna gradbišča ostajajo pomemben vir zastojev in prometne varnosti.

Ker se z začetkom poletne turistične sezone promet na slovenskih avtocestah dodatno zgosti, pritisk na državo in Dars, naj skrajšata trajanje zapor in pospešita izvedbo projektov, narašča. Vlada zato stavi tudi na intenzivnejšo organizacijo gradbenih del, vključno z uvedbo nočnih izmen.

"Kot novi minister za infrastrukturo bom naredil vse, kar je v moji moči, da se bodo dela na avtocesti izvajala tudi ponoči in v še večjem obsegu ob svetlem delu dneva," je ob začetku nočne izmene na gradbišču avtocestnega odseka pri Postojni dejal novi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Dodal je, da bodo prihodnji razpisi za projekte na avtocestah vsebovali posebno določilo, da se dela izvajajo tudi ponoči, rok izvedbe pa bo poleg cene eden ključnih elementov javnega naročila. Ob tem je opozoril, da na slovenskih avtocestah po njegovem mnenju hkrati poteka preveč zahtevnih del.

Na Darsu ob tem poudarjajo, da nočno delo na avtocestnem omrežju ni novost. Poteka pri intervencijskih posegih, zimski službi, vzdrževanju predorov, sanaciji varnostnih ograj, obnovi prometne signalizacije in talnih označb ter posameznih fazah obnov vozišč in objektov.

"Kot novi minister za infrastrukturo bom naredil vse, da se bodo dela na avtocesti izvajala tudi ponoči," je napovedal Jernej Vrtovec. Foto Bobo

"Pomembno je poudariti, da vse pogodbe za obnove in gradnjo na avtocestnem omrežju vsebujejo določila, ki omogočajo izvajanje del tudi v nočnem času," izpostavljajo. "Obseg nočnega dela se določa za vsak projekt posebej na podlagi strokovne presoje, pri čemer je treba upoštevati tehnološke zahteve gradnje, prometno varnost, razpoložljivost virov ter omejitve, ki izhajajo iz okoljevarstvenih soglasij in delovne zakonodaje."

Kot dodajajo, se obseg nočnega dela že vrsto let povečuje. Delež nočnega dela zaposlenih Darsa je s 15,7 odstotka vseh opravljenih delovnih ur leta 2021 narasel na 26,4 odstotka leta 2024, v letu 2025 pa presegel 28 odstotkov. Trend rasti se po njihovih podatkih nadaljuje tudi letos.

GZS: Nočne izmene bi lahko projekte podražile za 10 do 15 odstotkov

Gradbena stroka medtem opozarja, da širša uvedba nočnega dela ne pomeni zgolj podaljšanja delovnika, temveč zahteva vrsto organizacijskih, tehničnih in regulatornih prilagoditev. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), med ključnimi izzivi izpostavlja zagotavljanje ustrezne ravni hrupa, varnosti na gradbiščih, logistične podpore in razsvetljave. Po njegovih besedah gre za vprašanja, ki jih bo moral reševati predvsem naročnik, za izvedbo del v večjem obsegu pa bodo potrebne tudi spremembe nekaterih pravilnikov, sploh na področju dovoljenih ravni hrupa.

Širša uvedba nočnega dela bi lahko skrajšala čas izvajanja projektov, vendar bo imela tudi svojo ceno. Stroške povečujejo višji dodatki za delo ponoči, zahtevnejša organizacija gradbišč in dodatne logistične zahteve.

Tudi Ficko opozarja na ceno nočnega dela. "V gradbeništvu je urna postavka za nočno delo približno 40 odstotkov višja, dodatne stroške pa prinašajo še logistika, organizacija dela in zagotavljanje ustreznih pogojev na gradbišču. Natančnih ocen za zdaj še ni mogoče podati, lahko pa na grobo pričakujemo, da bi se stroški posamezne pogodbe povečali za od 10 do 15 odstotkov," ocenjuje Ficko. Na Darsu ocen o morebitni podražitvi projektov zaradi večjega obsega nočnega dela za zdaj ne podajajo.

Kdo bo delal ponoči? Kadrovniki opozarjajo na pomanjkanje delavcev

Poleg višjih stroškov pa je ena največjih ovir za širšo uvedbo nočnega dela razpoložljivost delovne sile. Gradbeni sektor se namreč že več let sooča s kroničnim pomanjkanjem kadrov, zato se postavlja vprašanje, od kod bodo izvajalci zagotovili dodatne ekipe za delo v tretji izmeni.

Boštjan Trilar, direktor kadrovske agencije WHC Slovenija, opozarja, da je trg dela v gradbeništvu že zdaj močno izčrpan. "Delovne sile v gradbeništvu preprosto ni," pravi in pojasnjuje, da je slovenskih gradbenih delavcev zelo malo, dodatne omejitve pa prinašajo tudi dolgotrajni postopki zaposlovanja tujcev. "Z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije si težko pomagamo, saj so postopki za pridobitev delovnih dovoljenj zahtevni in dolgi, pogosto trajajo več mesecev." Zato Trilar ocenjuje, da bodo morali izvajalci delavce za nočne izmene večinoma prerazporejati z drugih projektov.

Na Darsu vprašanje kadra prepuščajo izvajalcem. "Organizacija dela in zagotavljanje delovne sile sta v pristojnosti pogodbenih izvajalcev del," pojasnjujejo.

Dodatna težava je pripravljenost zaposlenih za delo ponoči. "Slovenci niso ljubitelji dela ob koncih tedna ne nočnega dela. Večina delavcev kljub dodatkom ne želi delati ponoči," kažejo izkušnje agencije WHC. Kot meni Triler, bi bilo nočno delo lahko nekoliko privlačnejše za del delovne sile iz Azije, medtem ko je med domačimi delavci že organizacija dvoizmenskega dela pogosto velik izziv.

Opozarja, da uspešnost načrtov za širšo uvedbo tretje izmene zato ne bo odvisna le od pripravljenosti naročnikov in izvajalcev, temveč tudi od tega, ali bo gradbeništvo sploh uspelo zagotoviti dovolj ljudi za delo v času, ko se sektor že sooča z izrazitim kadrovskim primanjkljajem.

Kdo bo delal ponoči? Foto: Dars

 

Da so opozorila o pomanjkanju kadra v gradbeništvu na mestu, potrjujejo tudi ugotovitve Zavoda RS za zaposlovanje. V zadnji raziskavi Poklicni barometer Zavod gradbeništvo tudi za leto 2026 znova uvršča med dejavnosti z izrazitim pomanjkanjem kadra. Med poklici, za katere se prav tako pričakujejo nadaljnji primanjkljaji delovne sile, so zidarji, tesarji, krovci, delavci za preprosta dela v gradbeništvu in gradbeni inženirji.

Podobno ugotavlja tudi UMAR, ki v aktualnih analizah razmer v gospodarstvu navaja, da gradbena podjetja kot najpomembnejšo omejitev poslovanja izpostavljajo pomanjkanje usposobljenih delavcev, medtem ko je pomanjkanje naročil v ozadju.