Trg dela: Do leta 2030 bo izginilo 85 milijonov delovnih mest - bo vaše med njimi?

Globalni trg dela se pripravlja na obdobje velikih sprememb. Do leta 2030 bi lahko izginilo približno 22 odstotkov obstoječih delovnih mest, hkrati pa naj bi nastalo okoli 170 milijonov novih, kar pomeni neto rast približno 78 milijonov delovnih mest. Struktura zaposlovanja se spreminja hitreje kot kdaj koli prej, več kot polovica delovne sile, 59 od 100 zaposlenih, pa se bo morala prekvalificirati. Več kot 120 milijonov ljudi po svetu je ogroženih zaradi morebitne izgube zaposlitve, če ne bodo vlagali v izobraževanje in dodatno usposabljanje, medtem ko tehnološki napredek, demografske spremembe in geopolitični pritiski oblikujejo prihodnjo ekonomijo.

Poročilo Future of Jobs Report 2025 Svetovnega gospodarskega foruma izpostavlja, da preobrazbo trga dela poganjajo predvsem hitre tehnološke spremembe, demografski premiki, geopolitične in trgovinske napetosti ter naraščajoči življenjski stroški in ekonomski pritiski. Pomembno vlogo bo imela tudi širša dostopnost digitalnih rešitev in internetne infrastrukture, ki bodo določali obliko dela v naslednjem desetletju.

Pomanjkanje ključnih veščin

Sodobni dejavniki že zdaj spreminjajo industrije in poklice po vsem svetu, kar odpira vprašanje, kako pripraviti delovno silo na zahteve nove ekonomije. Raziskava, ki je zajela več kot tisoč podjetij v 55 državah in 22 panogah, kaže, da je glavni izziv pri preobrazbi poslovanja pomanjkanje ustreznih znanj in veščin.

Kar 63 odstotkov delodajalcev meni, da je vrzel v veščinah največja ovira za prihodnjo rast podjetij. Hkrati se ocenjuje, da bo do leta 2030 skoraj 40 odstotkov veščin, ki jih bodo delovna mesta zahtevala, popolnoma drugačnih kot danes.

Če bi svetovno delovno silo ponazorili s sto ljudmi, bi jih 59 potrebovalo prekvalifikacijo ali dodatno usposabljanje, 11 pa verjetno ne bi dobilo te možnosti. To pomeni, da je več kot 120 milijonov delavcev po svetu na srednjeročnem tveganju izgube službe, če ne bo vlaganj v izobraževanje in usposabljanje.

Prihodnost dela bo močno zaznamovana z rastjo povpraševanja po tehnoloških veščinah, še posebej na področjih umetne inteligence, analize velikih podatkov, razvoja programske opreme in kibernetske varnosti. Kljub temu pa tehnologija sama po sebi ne bo nadomestila človeških sposobnosti.

Najbolj iskani delavci bodo tisti, ki znajo združevati tehnično znanje s tako imenovanimi "mehkim veščinami". Sem sodijo analitično in kreativno razmišljanje, odpornost, prilagodljivost, sposobnost hitrega prilagajanja, vodstvene veščine in sposobnost sodelovanja z drugimi.

Analitično razmišljanje se že danes šteje za eno najpomembnejših veščin, skoraj 70 odstotkov podjetij pa ga vidi kot ključno za zaposlene prihodnosti.

Trg dela postaja vse bolj kompleksen, zato je kombinacija tehničnih in človeških veščin danes že standard.

Velik del novih delovnih mest ne bo nastal le v visokotehnoloških panogah. Največji prirast se pričakuje v poklicih, kot so kmetijski delavci, dostavljavci in gradbeni delavci, kjer povpraševanje še vedno močno raste.

Starajoča se prebivalstva v razvitih državah dodatno povečujejo potrebo po strokovnjakih v zdravstvu in izobraževanju. Medicinske sestre, negovalci in učitelji bodo vse bolj iskani, saj bo vse več ljudi potrebovalo nego in podporo.

Hkrati pa napredek tehnologije in avtomatizacija zmanjšujeta potrebe po nekaterih rutinskih in administrativnih delih. Najbolj ogroženi so poklici, kot so blagajniki, administrativni asistenti, delavci za vnos podatkov, bančni uslužbenci in zaposleni v poštnih službah.

Generativna umetna inteligenca še dodatno povečuje pritisk na poklice, ki vključujejo rutinska digitalna opravila, pri čemer se s podobnimi izzivi soočajo tudi kreativni poklici, na primer grafični oblikovalci.

Najhitreje rastoča področja po deležu rasti so povezana z umetno inteligenco in strojno učenjem, analizo velikih podatkov, fintech rešitvami, kibernetsko varnostjo ter razvojem programske opreme.

Pomemben gonilnik novih zaposlitvenih priložnosti bo tudi prehod na zeleno gospodarstvo. Razvoj obnovljivih virov energije, elektrifikacija transporta in širitev energetskih omrežij ustvarjajo povpraševanje po strokovnjakih za trajnostno energijo, inženirjih za energetske preobrazbe ter tehnikih za sončne in vetrne elektrarne.

Umetna inteligenca kot priložnost ali izziv

Umetna inteligenca že danes močno vpliva na načrtovanje prihodnosti podjetij. Približno polovica delodajalcev želi svoje poslovanje prilagoditi tako, da bodo lahko izkoristili nove priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Najpogostejši odziv na te spremembe bo vlaganje v dodatno izobraževanje zaposlenih. Večina podjetij, kar 77 odstotkov, načrtuje programe za nadgradnjo znanj svojih delavcev, medtem ko 41 odstotkov predvideva, da bo avtomatizacija nekaterih opravil zmanjšala število zaposlenih.

Bloomberg

Približno polovica podjetij načrtuje prerazporeditev zaposlenih iz delovnih mest, ki jih ogroža umetna inteligenca, na druga področja v organizaciji. To lahko pomaga ublažiti pomanjkanje strokovnjakov in zmanjšati družbene posledice tehnoloških sprememb.

Tehnologija pa ni edini dejavnik, ki spreminja poslovanje. Naraščajoči življenjski stroški in gospodarski pritiski močno vplivajo na poslovne modele, pri čemer približno polovica delodajalcev pričakuje, da bo prav ta dejavnik v prihodnjih letih preoblikoval njihovo podjetje.

Po ocenah bi počasnejša rast svetovnega gospodarstva lahko do leta 2030 prinesla izgubo milijonov delovnih mest. Hkrati demografske spremembe oblikujejo regionalne potrebe po kadrih: starejše prebivalstvo v razvitih državah povečuje povpraševanje po zdravstvenih strokovnjakih, medtem ko države z mlajšo populacijo potrebujejo več učiteljev in izobraževalnih delavcev.

Geopolitične napetosti in omejitve v trgovini predstavljajo dodaten izziv, ki zadeva približno tretjino podjetij. Kot odgovor na te razmere številna podjetja načrtujejo prilagoditev, bodisi z bližanjem proizvodnje ključnim trgom bodisi s prestrukturiranjem globalnih dobavnih verig.

Opisani trendi so zelo pomembni tudi za manjše evropske države. Gospodarstva, ki temeljijo na proizvodnji, administraciji in storitvenih dejavnostih, so še posebej ranljiva za spremembe, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija.

Hkrati pa bi lahko področja, kot so gradbeništvo, energetika, logistika, zdravstvo in izobraževanje, postala ključni generatorji novih delovnih mest v regiji Zahodnega Balkana, predvsem z naraščajočimi vlaganji v infrastrukturo, energetsko preobrazbo in digitalno gospodarstvo.

Bloomberg

 

Podatki kažejo zanimiv paradoks: čeprav je javna razprava pogosto osredotočena na tehnološke poklice, bo največ novih delovnih mest do konca desetletja nastalo v sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, logistika in oskrba starejših.

Prihodnji trg dela bo torej kombinacija visokotehnoloških poklicev in tradicionalnih dejavnosti, ki so še vedno ključne za delovanje gospodarstva.

Hkrati podatki opozarjajo, da brez usklajenih ukrepov vlad, podjetij in izobraževalnih institucij preobrazba trga dela lahko poglobi neenakosti in poveča tveganje za brezposelnost. Pomembno je zmanjševanje vrzeli v znanju, vlaganje v prekvalifikacije in dodatno izobraževanje ter ustvarjanje dostopnih poti do hitro rastočih poklicev.

Le s takšnim pristopom lahko oblikujemo odporno in prilagodljivo delovno silo, pripravljeno na izzive ekonomije prihodnjega desetletja.